Medijska gonja proti ameriškemu bogatašu in skorajda že uradno republikanskemu kandidatu za mesto predsednika ZDA ima svoje posledice. Res je, veliko si je sam kriv, saj ne opusti priložnosti, da ne bi koga užalil. Sploh še, če se počuti napadenega. Toda mediji, ki mu sicer res posvečajo ogromno pozornosti, ki pa je večinoma negativna, so ga uspeli med mnogimi Američani predstaviti malodane za novega Hitlerja.

Zaradi tega mu njegovi nasprotniki redno skušajo preprečiti shode. V imenu boja za demokracijo, drugim preprečujejo, da bi se združevali in ga poslušali. Pri tem prihaja do nasilja, ki ga povzročajo predvsem Trumpovi nasprotniki. Čeprav, če bi verjeli večini medijev, bi mislili, da so največji nasilneži ravno njegovi privrženci. Toliko da že ne paradirajo okoli z orožjem in pobijajo pripadnike Black lives matter.

Na shodu v Las Vegasu je ta konec tedna nek moški skušal policistu iztrgati orožje, da bi ubil Donalda Trumpa. Devetnajstletni Michael Steven Sandford je po lastnih besedah dejanje načrtoval že leto dni in je menil, če mu ne bi uspelo v Las Vegasu, napad izvesti v Phoenixu. Svojega dejanja ne obžaluje.

Le zakaj ga bi? V vsakem primeru je za del ameriške javnosti, sploh pa medijev, skorajda junak. Noben nasilnež, ki se spravi nad Trumpove privržence ali skuša priti bliže človeku, ki ga sovraži, in bilo jih je že nekaj, s strani večine medijev ne dobi takšnega odnosa, kakršnega ima morilec britanske laburistične poslanke Jo Cox. Sanford je, če merimo z istimi merili, prav tako terorist, kot je Thomas Meir. No, če smo iskreni, tudi Meir ni obravnavan enako kot muslimanski skrajneži, za katere se zdi, da so jim tudi mediji večinsko rezervirali vlogo teroristov.

Donald Trump je nevarnost ameriškim političnim elitam, tako demokratskim, kot republikanskim in ne le zaradi svojega bombastičnega govorjenja, ki pogosto nima ne repa ne glave. Nevarnost je, ker je populist, ki grozi, da bo res nekaj spremenil. To bo sicer težko, ker v ameriškem političnem sistemu predsednik vendarle ni kralj. Le na področju zunanje politike bi lahko ogrozil ameriški imperij in skušal ves poudarek dati na gospodarsko sodelovanje ter se ogibati vojnim pustolovščinam. Nekaj, česar Hillary Clinton ne bo storila. Kljub temu, populistični predsednik bi lahko sčasoma radikalno spremenil ameriško politično podobo, sploh še, če bi mu uspelo enkrat ustvariti delujočo organizacijo. Tega elite nočejo videti.

Ker je nevarnost, je sam v nevarnosti. Napadi na Trumpa so tako brezobzirni, kot je brezobziren on. Veliko ameriških medijev prav dela na tem, da bi koga sprovocirali k nasilju. Atentat na Trumpa bi jim še kako prav prišel in resnično tega ne moremo izključiti. Če je že zdaj tako, kaj bo šele na vrhuncu boja s Hillary Clinton.

Trump bo težko postal ameriški predsednik. Če ga ne bodo dotolkli mediji in napadalni oglasi, ga bo pomanjkanje organizacije, zaradi katere bo težko preprečil morebitno krajo glasov, na koncu pa ga lahko čaka tudi atentator.