Ob nedavnem terorističnem napadu v Orlandu, na Floridi, v katerem je bilo ubitih 49 ljudi, sem dobil neprijeten občutek, da je terorizem postal nekaj vsakdanjega, nekaj, o čemer se niti medijem in politikom ne da več na dolgo razglabljati. Da je terorizem islamskih skrajnežev, ki so pač ta trenutek največja nevarnost, postal le še del političnih spopadov in da se bo v prihodnje skušalo le te prikazovati kot manj ali bolj pomembne, glede na to, komu bo to v korist.
Terorist, ki je ubijal v Orlandu, je prisegel zvestobo Islamski državi. Napadel je enega najbolj logičnih ciljev za islamske skrajneže, istospolno usmerjene. Kljub temu se je prav velik del te skupnosti skoraj takoj dvignil v protest proti tako terorizmu kot tudi rasizmu. Da ne bi slučajno imel kakšen desničar prav s svojimi svarili pred nevarnostjo islamskega terorizma. Storilca so tudi skušali prikazati na tak način, da je vse, samo islamski terorist ne. Prikriti homoseksualec, norec, sadist in še kaj.
Zdi se, da bo v prihodnje tako: terorističnih napadov bo še več. Kri bo tekla po ulicah, zelo mogoče med kakšno parado ponosa. Toda vse to bo postalo nepomembno. Levica bo vpila ‘ne rasizmu’ in ne bo hotela videti nasprotja med nazadnjaškimi elementi v islamskem svetu in tistimi, ki si želijo več pravic za istospolno usmerjene. Le še bolj radikalno bo podpirala priseljevanje beguncev in migrantov in bo stala za pravico zatiranja žensk v imenu religije, se pravi pokrivanja z burkami in nikabi. Desnica bo vpila ‘saj smo vam rekli’ in se privoščljivo nasmihala, ter mobilizirala vse tiste, ki bodo prestrašeni čakali, kdaj se bo zgodil naslednji napad.
Toda v resnici bo vse nepomembno. Le še en prispevek med poročili in nekaj pogrebov.
Kar je zanimivo, če pomislite, da so ZDA šle v vojni v Afganistanu in Iraku zaradi napadov enajstega septembra. Sadam Husein seveda ni imel nič skupnega s teroristi Al Kaide, a pod pretvezo vojne proti terorizmu je moral proč. Danes imate pravo teroristično državo, ki zaseda dele Sirije in Iraka in ima svoje izpostave marsikje po svetu in ki se širokousti ob vsakem terorističnem napadu, a invazije ZDA in zaveznikov ni od nikoder. Če ne bi bilo ruskega posredovanja v Siriji in iranskega vmešavanja v Irak ter pogumnega kurdskega boja, bi Islamska država zagotovo obsegala še več ozemlja. Ne glede na to, koliko glav bi odsekali in koliko homoseksualcev vrgli v smrt z visokih zgradb.
One thought on “Terorizem postaja vsakdanji pojav”