Nadzorovana država nadzora

Spominjam se, ko se je o ameriškem vohunskem sistemu, ki je lahko prestregel skoraj vsako elektronsko sporočilo in celo satelitske telefonske pogovore, govorilo kot o teoriji zarote. A je bilo vse skupaj še kako resnično. V obdobju vojne proti terorizmu, so obveščevalne službe dobile nova pooblastila in sploh v ZDA, je postalo nekako sprejemljivo, da se zasebnost državljanov zamenja za večjo varnost.

Potem so prišla še socialna omrežja, prava zakladnica podatkov o njihovih uporabnikih, ki jih večinoma ni skrbelo za zasebnost. Zdaj živimo v času, ko večina veselo lepi fotografije svoje družine na svoj facebook profil, preko twitterja izraža svoja politična nagnjenja, kje drugje svoje spolne fantazije, ni pa tako težko ugotoviti niti, kaj ljudje kupujejo in koliko denarja imajo na razpolago. Ljudi je lažje kot kadarkoli prej nadzorovati.

A zgodilo se je tudi nekaj presenetljivega. Z razkritji wikileaks smo lahko tudi navadni ljudje videli v zakulisje delovanja svetovnih voditeljev. Izkazalo se je, da so ti ljudje kot mi, s svojimi napakami in pogosto izredno nespretni pri varovanju svoje zasebnosti. Nič kaj posebnega nismo izvedeli, kar že drugače ne bi mogli sklepati. Nobenih velikih zarot ni, razen da kakšnemu politiku skušajo preprečiti uspeh, ali da imajo politiki dva obraza, enega zasebno in drugega javno.

Ne le, da lahko tisti z močjo vidijo, kaj počnemo mi, velja tudi obratno. Čeprav bi Juliana Assanga nekateri najraje likvidirali, je v resnici junak, ki je dal tistim z oblastjo vedeti, da vsega le ne morejo skriti. Za demokracijo je to zelo pomembno. Če imajo oblasti moč, da nadzorujejo nas, moramo tudi mi imeti vzvode, da vidimo, kaj v zakulisju počnejo oni. In tehnologija seveda obstaja.

Advertisements

One thought on “Nadzorovana država nadzora

Komentarji so zaprti.