Medtem ko velika večina zahodnih medijev, politike in elit vseh vrst, podpira kandidata za predsednika Francije, Emmanuela Macrona, ta kaže nekoliko temno plat. Tako v njegovi kampanji niso dodelili akreditacije ruski televiziji RT, ker da ‘gre za propagandni organ.’ Lahko si mislimo, kakšno vpitje bi bilo, če bi tako s kakšnim drugim medijem ravnal kak drug politik. Spomnimo se le vse gnojnice, ki so jo polili čez Trumpa, ker ima svoje mnenje o njemu nenaklonjenih medijih. Bližje domu je mariborski župan enkrat odrekel gostoljubje časopisu Večer in si nakopal veliko kritik. Ali, če smo že pri Francozih, da Marine le Pen ne bi dovolila dostopa BBC-ju.
Seveda ima vsak posameznik pa tudi politik, vso pravico, da se ne pogovarja z vsemi, ali celo, da komu, ki mu res ni všeč, ne dovoli prisostvovati na njegovi tiskovni konferenci. To ni napad na svobodo medijev, kajti ti lahko še vedno poročajo, kakor pač želijo. Je pa v tem primeru to dokaz velike dvoličnosti, saj se nekatere smatra za prave medije, druge pač ne. A v čem je razlika med BBC-jem in RT, razen da pač oba poročata v interesu držav, iz katerih izhajata? In če se RT s svojim poročanjem vmešava v notranje zadeve drugih držav, potem taisto počnejo tudi pri CNN-u in drugje. Da ne govorimo o tem, kako noro je trditi, da je negativno poročanje o politiku, ki zagovarja drugačne interese, že ustvarjanje nestabilnosti v neki državi. Če bi temu bilo tako, potem bi morali povsem prepovedati vsako kritiko. Kam bi potem prišli?
V prvem krogu francoskih predsedniških volitev, so bili eni kandidati bolj pozitivno naravnani do Rusije, drugi manj. Pri tem ja jasno, da se Rusi v francoske volitve ne vmešavajo, si pa, podobno kot v ZDA, želijo zmage kandidata, ki bi izboljšal odnose. Seveda je veliko teorij zarot, poneumljenega natolcevanja, ampak dokazov o ruskem nastavljanju Rusiji všečnih politikov po zahodnih državah, ni. Emmanuel Macron je že dal vedeti, da bo francosko ruske odnose pustil v tako slabem stanju, kot jih bo dobil od predhodnika. To niti ni tako pomembno. Za razliko od ZDA, kjer bi Hillary lahko zakuhala večjo vojno, Francija ni tako pomembna. Je srednja sila, katere moč se iz leta v leto manjša. Zaradi tega tudi ni tako pomembno, če Franciji vlada rusofob ali rusofil. Razen, seveda, da obe strani z rusofobom izgubljata številne možnosti sodelovanja, ki bi jima koristile.
Še nekaj je. Obstaja nevarnost, da bo dvolično ravnanje zahodnih voditeljev in medijev z ruskimi predstavniki sedme sil slej ali prej privedlo do podobnega odnosa v Rusiji. Torej, da bodo novinarji iz zahodnih držav v ruskih očeh le še agenti sovražnega propagandnega stroja, ki jim je treba onemogočati delo. Mar res želimo na to pot?
One thought on “Ljubljenček liberalnih elit, Emmanuel Macron, ni ravno ljubitelj svobodnih medijev”
Komentarji so zaprti.