Lagal bi, če bi rekel, da z nejevero opazujem dogajanje okoli projekta drugi tir do Kopra in tovarne Magne v Hočah. Ker, kaj ni tukaj za verjeti, kaj je presenetljivega? Presenetljivo bi bilo, če bi katerikoli večji projekt v Sloveniji šel mirno skozi. Še kakšen majhen ima veliko težav, bodisi da s strani državne birokracije, ki si jemlje ogromno časa, da opravi delo, ki bi ga morala hitro, bodisi zaradi raznih lokalnih in drugačnih iniciativ, ki si drugače predstavljajo prihodnost.

Kaj je narobe z nami, da je temu tako? Zakaj se slovenska družba sooča z blokadami, ki grozijo, da se bo spremenila v zaostalo provinco?

Dober primer je TEŠ 6. Lahko debatiramo, ali je investicija v termoelektrarno pravilna usmeritev v času, ko bi morali več vlagati v čiste, obnovljive vire. A dejstvo je, da elektriko potrebujemo. Povejte, koliko vetrnih elektrarn je v Sloveniji? Ko jih bomo enkrat imeli sto in ne bo več blokad za njihovo gradnjo, bom manj nasprotoval TEŠ 6. Do tedaj lahko samo skomignem z rameni.  Kaj pa naj drugega?

Zavedam se, da takšni ogromni projekti, ogromni vsaj za slovenske razmere, s seboj vedno nosijo nevarnost korupcije. Ampak, se spet vprašam, ali je mogoče drugače? Saj bi bilo lepo, če se del denarja, namenjen v investicije, ne bi pretakal v privatne žepe. Mimogrede, veste kaj bi se zgodilo, če bi namesto v TEŠ 6 denar vložili v 200 vetrnih in 5 hidroelektrarn? Zdaj bi imeli preiskovalno komisijo, ki bi ugotavljala, kako so nam ukradli toliko in toliko milijonov evrov, zakaj je bila cena tako  visoka in tako dalje. Iskali bi politične povezave in obtoževali vse, ki bi projekt podpirali od samega začetka.

Zbirajo se podpisi za referendum, da se ustavi vladni projekt izgradnje drugega tira do Kopra. Pomislite, že četrt stoletja poslušamo o tem drugem tiru in smo pri še eni blokadi. Človek dobi občutek, da če bo šlo tako naprej, drugega tira nikoli ne bo. Seveda, bodo rekli eni, saj se ne splača, so alternative. Denar lahko porabimo drugače. A težava je, da ko bodo ti ljudje predložili svoj načrt, se bodo spet pojavili kritiki, ki bodo zahtevali, da se naredi drugače. In tako v neskončnost.

Kam to vodi? Kot že rečeno, na tak način se Slovenija spreminja v nepomembno provinco, kjer se nič ne da. V državo, iz katere mora nek pivovarnar prav pobegniti čez mejo, da uresniči svoje sanje. Obstaja pa še ena raven, velika nevarnost, da bo dolgoročno vse to spodkopalo demokracijo in prineslo tiranijo. Zakaj? Zato, ker družba, kjer se nenehno prepira in blokira in kjer je zelo težko vladati, ne more napredovati. Ker začne stagnirati. Ljudje postanejo nezadovoljni in zahtevajo spremembe. V nekem trenutku to nezadovoljstvo postane tako veliko, da začenjajo podpirati močne politike, ki jim obljubljajo, da bodo naredili vse, tudi če bodo pri tem morali posekati nekaj glav. Ko enkrat takšni ljudje pridejo na oblast, je že prepozno, demokracija je naredila samomor, upor se zatre s surovo silo.

In da, v svetu, kjer lahko predsednik postane Donald Trump, kjer je Viktor Orban vladar članice EU in kjer Recep Erdogan v Turčiji vedno več moči zbira v svojih rokah, je vse mogoče.

Ne trdim, da je vladni projekt drugega tira do Kopra optimalen. Ne trdim, da z Magnino tovarno v Hočah ne bo težav. Trdim pa, da je že malo smešno, s kakšnimi vse blokadami se soočamo. Trdim tudi, da če rečemo, da je vladni projekt drugega tira do Kopra slab in ga je treba premislit, s tem ne bomo nič bližje rešitvi. Jutri se bo le začel nov krog nasprotovanj.