AfD z več poslanci priseljenci od CDU-ja

Kdorkoli meni, da bo demografija v prihodnosti imela uničujoč vpliv na nacionaliste in konservativce, naj še enkrat premisli.

RTV Slovenija:

AfD, ki bo po osvojenih 12,6 odstotka glasov na nedeljskih volitvah sploh prvič prestopil parlamentarni prag, je izjemno kritičen do kanclerkine odločitve, da v državo sprejme 1,3 milijona pretežno muslimanskih prebežnikov, češ da islam nima v Nemčiji česa iskati.

A kar 7,5 odstotka AfD-jevih 93 poslancev ima priseljensko poreklo, medtem ko je takih med konservativci le 2,5 odstotka, je pokazala raziskava portala Mediendienst Integration.

Seveda, v tem zapisu ni pojasnjeno, kje so korenine teh priseljencev. Lahko bi bili potomci kristjanov z Bližnjega Vzhoda, recimo. Toda to ni toliko pomembno. Bolj pomembno je, da levičarji, socialisti, demokrati v ZDA, progresivci, zagovorniki multikulturalizma, nespametno stavijo na večje število priseljencev, če menijo da se bo s tem okrepil njihov položaj. Namreč, zakaj pa musliman ne bi bil konservativec? V resnici bo še prej, kot domačin v Nemčiji. To bo potem imelo velik vpliv na položaj žensk v družbi, recimo. Ali istospolno usmerjenih.

Še nekaj je. Na priseljence ali njihove potomce posplošeno gledamo kot na enotno skupnost. Recimo, kot na sunitske muslimane. Toda, v resnici smo soočeni z veliko raznolikostjo, kar bi moralo vsaj malo zmanjšati strah, da se bodo nekatere evropske države v prihodnosti spremenile v sunitske monarhije. Ti ljudje niso vsi muslimani in že med njimi so lahko suniti ali šiiti. Lahko so Pakistanci ali Sirci. Nekateri, ki prihajajo iz teh držav,  so tudi ateisti. Ali istospolno usmerjeni. Potem imamo še Indijce in Poljake, Nigerijce, hindujce, kristjane, sikhe in tako dalje.

Večja možnost, kot da se bo katera izmed severno ali zahodno evropskih držav spremenila v podružnico Islamske države je, da bo tam bolj ali manj mirno sobivalo ogromno različnih skupnosti. Da bodo te skupnosti s seboj prinesle svojo zgodovino in konflikte in da bodo ljudje živeli drug mimo drugega. Da bo tako imenovan multikulturalizem le veliko monokultur, ki bodo živele v svojih četrtih, medtem ko bodo mediji ustvarjali fasado delujoče, vključujoče družbe.

V takšnem svetu bo tudi povsem mogoče, da bo potomec priseljencev iz Maroka, istospolno usmerjen, grmel proti odprtim mejam in množicam novih priseljencev, češ da se tako uničuje dušo njegove domovine.

Advertisements