Kitajska vsebina na lokalni televiziji

Večer:

Mariborska televizija RTS je v ponedeljek začela oddajati prenovljen program, katerega vrhunec je bila prva oddaja v lastni produkciji – Novice RTS 24. “V stari in znani stavbi na Prešernovi 3 nastaja nova zgodba z novimi ljudmi. Sama v sebi ne nosi niti kančka dvoma o čistosti svojih namenov. RTS bo program, ki bo ponujal več in drugače,” se je v uvodnem prispevku predstavila nova ekipa. Toda osrednja pozornost prve informativne oddaje je pripadla 68. obletnici, kar je kitajski politik Mao Zedong ustanovil Ljudsko republiko Kitajsko, novinarski prispevek je bil tudi nekakšna napoved bližajočega se kongresa Kitajske komunistične stranke.

Kitajski investitor si je v lokalni televiziji kupil svoj vpliv. Preden kdo začne vpiti, da je s tem kaj narobe, naj se spomni, da imamo tudi ameriške investitorje, ki si v slovenskih medijih kupujejo svoj vpliv. Ali je komu samoumevno, da se večina osrednjih poročil začenja z dogodki v ZDA? Zakaj so ZDA tako pomembne, da je treba vedeti o vsaki tragediji ali neumnosti, ki se zgodi tam?

Nič slabega ni, če imamo možnost spremljati dogodke iz vsega sveta in nam različni avtorji ponujajo različne poglede na svet. Pri tem se je treba le zavedati, da ima vsak svoje  interese.

Svet niso le ZDA, zahodna Evropa in kraji, v katerih ZDA vodijo svoje vojne, ali v katerih imajo svoje interese, tako da njihovi mediji producirajo takšne in drugačne zgodbe. Kitajska je izjemnega pomena, saj bo kmalu, v desetletju ali dveh, nesporna voditeljica ne le na gospodarskem, ampak vedno bolj tudi na vojaškem področju. Zaradi tega bo dobro o tem velikanu vedeti kaj več. Tudi Rusija je vstala od mrtvih po katastrofalnem postsovjetskem obdobju in ni narobe, če se zavedamo, da Rusija niso samo razpadle vasi, polne alkoholikov in zastarelih tankov parkiranih na ukrajinski meji, kakor bi nas najraje prepričala večina zahodnih medijev. V Sloveniji imamo RBTH.si, čeprav bi bilo dobro, da bi imeli še kaj več.

Seveda, še več je krajev po svetu, o katerih bi morali vedeti mnogo več, kot  vemo. Ker je angleščina lingua franca naših dni, je mogoče zdaj, bolj kot kdajkoli prej, posegati po alternativnih virih informacij. Težje je tistim, ki so odvisni od domačih medijev, ki jih nagovarjajo v njihovem jeziku. Prepogosto je namreč tako, da ti le prepisujejo iz ameriških in nekaterih drugih večjih zahodnih medijev.

 

Advertisements