Mazzinijev zapis o Marjanovi ‘umazani skrivnosti’ in napadu nanj

Predsedniška kampanja je do zdaj bila večji del spodobna, brez pretiranih nizkih udarcev. Kandidati so le redko drug proti drugemu spustili kakšno puščico. Še najhujši napad je bil tisti proti Marjanu Šarcu, kandidatu, ki gre v nos kar dvema taboroma. Na eni strani ga imajo za kandidata trde levice, na drugi strani ga napadajo, ker se bojijo, da bi lahko škodoval Borutu Pahorju.

Napad na Šarca je bil vsekakor nekaj, česar bi se vsak spodoben človek sramoval. Še najbolje se ne nanj v kolumni Dežela mrtvih, odzval Miha Mazzini:

 Slovensko predsedniško kampanjo 2017 si bomo poleg tega, da v egalitarni družbi lahko kandidira vsak, zapomnili edino po “umazani podrobnosti”, ki se je podpornikom zdajšnjega predsednika Boruta Pahorja zdela skriti as v rokavu, s katerim bodo eliminirali protikandidata Marjana Šarca.

“Marjan Šarec naj bi bil ‘neznanega družinskega porekla’. Bil naj bi v reji; česar doslej ni ne potrdil ne zanikal. Javnost pa ima vso pravico izvedeti, kdo je v resnici kandidat za predsednika republike.”

Kar je tukaj še posebej nerazumljivo, je zakaj bi se kdo spravljal na kandidata, ki je v tako podrejenem položaju, kot je to Marjan Šarec. Borut Pahor ima po vseh anketah veliko prednost, celo v prvem krogu lahko zmaga. Vse kar mora narediti, je ohraniti svojo prednost. Ne potrebuje negativne kampanje, ne potrebuje napadov. Seveda ne trdim, da obstaja neposredna povezava med Borutom Pahorjem in avtorjem napada na Šarca.

Dejansko bi bilo mogoče razumeti, če bi se kakšen Šarcev podpornik spravil nad Pahorja, saj mora ljudi prepričati, da le tega ne podprejo. Resnici na ljubo je na Pahorja ves čas veliko napadov, ki pa ne delujejo.

Negativne kampanje nikoli ni mogoče povsem odpraviti, je pa se v tem primeru res dobro vprašati, če ima ta epizoda sploh kakšen smisel, razen povečevanja branosti neke spletne strani. Šarcu je tale napad lahko le koristil, saj dvomim, da jih je veliko, ki bi res zaničevali človeka, ker je posvojen. V tem z Mazzinijem ne delim mnenja.

To, da je nekdo iz rejniške družine prišel do predsedniškega kandidata, bi v nekaterih mentalitetah pojmovali kot dobro novico, v naši pa pač ne.

Očitno torej nočemo ustvariti pozitivnih zgodb. Če kje drugje posvojencu rečejo “Nekoč boš lahko še predsednik,” mu pri nas rečemo: “Obsojen si, ne bori se. Če so vse, kar si, tvoji predniki, potem ti nisi nič. Vdaj se.”

Še nekaj je treba poudariti. Ni videti, da bi ta zgodba imela posebej velik vpliv na večino državljanov. Prej se zdi kot  vihar v kozarcu vode.

Bom pa zapisal še nekaj. V tem kraljestvu zvez in poznanstev, je resnično izjemnega pomena, kdo so vaši sorodniki, sosedje, koga poznate. Na podlagi tega se presoja ljudi in se  jim odpira ali zapira vrata.

Advertisements