Da, Rusi vadijo vojno z NATO paktom

Ker iz vojaških vaj Rusije in Belorusije septembra letos ni bilo nobene invazije proti zahodu, je druga najboljša stvar razglasiti, da se je Rusija pripravljala za napad Baltske republike in bombardiranje Nemčije. Kar je bržkone tudi res.

Nobene možnosti ni bilo, da bi Rusija velike manevre imenovane Zahod izkoristila za napad na Litvo ali vdor v Ukrajino in tisti, ki so to trdili, so to tudi vedeli. A propaganda gre svojo pot in Evropejcem je treba prodati ameriško orožje in plin ter jim zagotoviti, da jih ogroža veliki hudobni ruski medved. Tako so se v zahodnih medijih razpisali o pravih namenih vojaških manevrov Rusije in Belorusije in pri tem imajo verjetno celo prav. V resnici za razumevanje, na kaj se Rusija pripravlja, niso potrebni viri v zahodnih obveščevalnih službah, dovolj je že pogled na zemljevid.

Rusija ne bo napadla nobene članice NATO pakta, ker bi to bilo povsem neracionalno. Ruske oborožene sile so konvencionalno v podrejenem položaju in bodo takšne tudi, ko bo končana modernizacija, ne glede na vprašljivo kvaliteto nekaterih oboroženih sil članic NATO pakta. Američanov je nekako dvakrat več kot Rusov, vseh zaveznikov pa štirikrat več. Gospodarsko si lahko privoščijo večje sile, kot Rusi, v vojni lahko tudi nadomestijo večje izgube. V tem razmerju so ZDA in NATO grozeča prikazen, ne Rusija in v Moskvi morajo razmišljati, kako najbolj učinkovito voditi vojno, če postanejo žrtev agresije.

Zavzetje Litve, Latvije in Estonije je logična poteza, saj je treba odmakniti grožnjo od Sankt Petersburga in območja proti jugu, doseči povezavo s Kaliningradom in fronto potisniti na Poljsko. Glede na nove sposobnosti ruskega letalstva, so napadi na letališča, pristanišča, vojašnice, poveljstva v drugih državah članicah NATO pakta, v Nemčiji ali na Nizozemskem, predvidljivi. Rusi lahko to počnejo z raketami Kalibr, ki so jih uspešno testirali v Siriji, ali z manevrirnimi raketami izstreljenimi z bombnikov, ki se jim ni treba preveč približati sovražnemu zračnemu prostoru.

Takšna vojna bi bržkone res imela cilj zelo hitro šokirati članice NATO pakta in jih pripeljati za pogajalsko mizo. Dlje bi namreč vojna trajala, težje bi Rusom bilo zmagovati in počasi bi jih začeli potiskati nazaj, dokler ne bi bila edina možnost, ki bi jim preostala, uporaba jedrskega orožja proti večjim koncentracijam sovražnih sil in na koncu celo proti civilnim ciljem. Nekaj, česar si noben normalen človek ne želi in bi tudi Rusi hoteli preprečiti. To namreč pomeni popolno uničenje večine razvitega sveta.

Vse oborožene sile resnih držav vadijo za različne primere. Skupne vojaške vaje pogosto izvajajo tudi Južni Korejci in Američani in jasno je, proti komu so usmerjene. Američani imajo verjetno načrte celo, kako zavzeti Slovenijo. Ni dvoma, da Američani in zavezniki preigravajo tudi napad na Rusijo, sploh glede na to, kako kopičijo vedno velje sile ob ruskih mejah. Toda, zahodnemu občinstvu se bolj strašno slišijo morebitni napadi na Berlin in Amsterdam, kot na Pskov in Murmansk.

Mimogrede, Kitajska in Rusija izvajata vedno več skupnih vojaških vaj, kar potrjuje njuno zavezništvo. Če bi Rusija in Kitajska delovali skupaj, bi vojna v Evropi seveda takoj dobila drugačen značaj. Nekaj milijonov kitajskih vojakov na evropskem bojišu bi povsem spremenilo naravo vojne, a potem bi bržkone vojna divjala tudi na daljnem vzhodu.

Nič presenetljivega in groznega ni v teh pripravah. Odgovorno se je pripravljati na najslabše, odgovorno je v svetu številnih nevarnosti, graditi lastno moč, da odvrneš zle namene sovražnikov. Vodilni v posameznih državah so potem tisti, ki morajo narediti vse, da do vojne vendarle ne pride in da prevlada mir.

Kar se pa tiče propagande proti Rusiji, pričakujte veliko zgodb, katerih cilj je sejati strah in upravičevati višje izdatke za obrambo in posledično nakupe novega orožja. Cilj je tudi obdržati ameriško hegemonijo v Evropi, kar je najlažje doseči, če se ZDA postavijo v vlogo zaščitnika pred nevarnim sovražnikom.