Slovenija z visoko gospodarsko rastjo, a paziti moramo na pretirane apetite

Slovenskemu gospodarstvu in tudi državi, dobro kaže. Imamo srednje visoko gospodarsko rast, brezposelnost pada, imamo vedno bolj uravnotežen proračun. Izvoz se povečuje, tudi domača potrošnja. Plače rastejo.

RTV Slovenija:

Banka Slovenije je zvišala napoved letošnje gospodarske rasti, saj zdaj pričakuje 4,7-odstotno rast, potem ko je junija napovedala 3,5-odstotno rast. Za leto 2019 pa je napoved izboljšala za 1,1 odstotne točke, na 4,2 odstotka.

Z rastjo so povezani tudi višji davčni prihodki. Država ima na voljo več denarja, to pa pomeni, da se večajo apetiti proračunskih uporabnikov, ki bi vsi želeli, da imajo tudi sami nekaj od te rasti. To najbolje vidimo v zahtevah šolnikov, ki so še bolj odločni, kot bi drugače bili, ker je vlada zamočila pogajanja z zdravniki. Če lahko nekaj dobijo eni, potem to zahtevajo tudi drugi.

Vem, plače v Sloveniji so še vedno nizke, minimalna plača je na pragu revščine, ljudje si zaslužijo več. Toda, treba je biti realističen. Sam se raje, kot da bi samo kritiziral, postavim v vlogo vlade. Kaj bi jaz storil, če bi imel moč v tej državi?

Slovenija je kljub letom gospodarske rasti še vedno zelo zadolžena s 78,5% BDP. Če želimo zadolženost zmanjšati, moramo  pazljivo uravnavati porabo, da bomo lahko dolgove odplačevali in da z višanjem porabe ne bomo sproti brisali pozitivnih učinkov rasti. Ključna beseda je postopnost. Postopno dvigovanje plač, pokojnin, socialnih transferjev. Določiti je treba odstotek, ki ne bo ne prenizek, ne previsok.

Druga ključna beseda je uravnoteženost. Potrebujemo ravnotežje med javnim in zasebim sektorjem, poskrbeti moramo, da bodo zadovoljni v obeh. Zaradi tega upam, da bomo kmalu doživeli znižanje DDV, da bomo znižali še kakšen davek in razbremenili gospodarstvo. Ne verjamem, da je to smotrno narediti v naslednjem letu, a v letu 2019 bi to že bilo dobro. Zadnje, kar potrebujemo, je da sta si zasebni in javni sektor v laseh, nekaj kar nekateri politiki želijo sprovocirati, da bi tako okrepili svojo podporo. Za delovanje družbe to ni dobro.

Razumem želje Levice, da se minimalno plačo dvigne na 700 evrov in njihov pritisk je več kot dobrodošel. Toda, tudi tukaj je treba biti realističen. To je kratkoročno težko uresničiti, zato je tudi tu na mestu postopnost. Morebiti bi lahko v mandatu naslednje vlade, do leta 2021, res zvišali minimalno plačo na 700 evrov, hkrati pa bi gospodarstvo razbremenili v takšni meri, da to ne bi predstavljalo pretiranega problema. Potrebujemo vsa delovna mesta, tudi takšna slabše plačana, saj je iluzija, da lahko vse zaposlimo v visoko tehnološka podjetja. Mnogi preprosto nimajo znanja in sposobnosti za kaj takšnega.

Ker gospodarstvo raste in zaposluje, ne vidim potrebe po pretiranem zaposlovanju v javnem sektorju. To je potrebno v časih, ko gospodarstvo pada in je ljudem treba dati delo in zagnati potrošnjo. Zdaj moramo delati na bolj učinkovitem javnem sektorju, ki bo z manj ljudmi lahko naredil več. Kjer je to mogoče, seveda.

Cilj nam morajo biti uravnotežene finance, odplačevanje dolgov in postopno izboljševanje blagostanja celotnega prebivalstva, ne le nekaterih. Potrebujemo tudi hitro rast, da bomo dosegli najbolj razvite države na svetu, kar bomo pa težko dosegli, če bomo upočasnili gospodarstvo s pretiranimi obremenitvami.

Advertisements