Si vis pacem para bellum, kar pomeni, da se pripravljaj na vojno, če želiš mir.

Res je, v Rusiji poteka vojaška modernizacija, a ta je razumljiva po strahovitem propadanju v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Ta modernizacija ni od včeraj, niti od leta 2014, kot bi utegnil kdo pomisliti ob branju komentarja na Domovini, ampak je starejša. Tudi končana ne bo v kratkem, ampak bo potrebno še vsaj desetletje, da bodo ruske oborožene sile po oborožitvi primerljive z ameriškimi. Seveda pa bodo mnogo manjše.

Toda vse to je očitno v Putinovi Rusiji drugotnega pomena. Ljudje se danes – vsaj po medijskih temah sodeč – namreč ne ukvarjajo prav dosti s (slabim) materialnim položajem, temveč bolj kako ubraniti veliko Mater Rusijo pred vsemi sovražniki, ki ji pretijo doma in po svetu. Državna televizija namreč praktično vsak večer predvaja junaške posnetke ruskih letal v boju v Siriji ter podobe NATO enot, ki naj bi ogrožale ruske meje.

Če malo spremljate ruske medije, opazite, da se pretirano ukvarjajo z vsem vojaškim. Ne le s posredovanjem v Siriji, ampak tudi z vojaškimi vajami, najnovejšo opremo, vendar pa je to vedno v strahu, da NATO pod vodstvom ZDA kopiči sile na ruskih mejah in pripravlja napad. V Rusiji je ta strah velik in kdo jih ne bi razumel po vseh vojaških posredovanjih ZDA po svetu, po uničeni Libiji, po nedokončani vojni v Afganistanu, po podpiranju upornikov v Siriji, po katastrofi v Ukrajini, kjer so zahodne države podpirale državni udar, ki se je izrodil v trenutno razsulo.

Toda Rusija ni samo oboroževanje in vojska. Mediji poročajo tudi o drugih stvareh. O problemih upokojencev ali o tihotapljenju evropskega sadja preko Belorusije v Rusijo. Rusija tudi ni samo vojska, nekaj kar zahodni mediji radi govorijo, da bi tako javnost prepričali, da gre za do zob oboroženo državo tretjega sveta, ali, kot so radi govorili včasih, za Zgornjo Volto z jedrskim orožjem.

Dejstvo je, da je Vladimir Putin izjemno spreten politik in zmore marsikatero negativno situacijo predstaviti v pozitivni luči oz. dovolj preusmeriti pozornost na druge, ugodnejše teme, da ljudje nanjo pozabijo. To še kako velja tudi za situacijo v zadnjih letih, ko Rusija že 4 leta beleži recesijo.

Recesija v Rusiji je mimo. V letu 2017 bo rast verjetno tam okoli dveh odstotkov. Padec gospodarstva zaradi sankcij niti ni bil tako katastrofalen, kot se je v začetku pričakovalo. Sankcije so  tudi omogočile velik razmah kmetijstva in Rusi tako zdaj prodajo več hrane, kot orožja. Pozitivni premiki so tudi na drugih področjih, kjer so morala ruska podjetja razviti svoje nadomestke za zahodne proizvode. V proračunu za leti 2018-19 v velikosti 279 milijonov $ so višja sredstva za socialo, za višjo minimalno plačo in tudi višje plače za zaposlene v šolstvu in zdravstvu, da ne bo kdo menil, da samo za nove tanke in letala. Inflacija bo v letu 2017 padla na 2,5%, kar je za Rusijo rekordno nizko.

Izrednega pomena za Rusijo je trgovina, zaradi česar se tesno navezujejo na kitajske projekte v zvezi z novo svilno potjo. V kratkem se pričakuje vstop Irana v Evrazijsko ekonomsko unijo, v kateri so že Rusija in nekaj držav s postsovjetskega prostora, s čimer se bodo odprli novi trgi.

Potem je tu še demografija. Da bi povečali rodnost, bodo več sredstev namenjali družinam z več otroci. Problem Rusije je, da se prebivalstvo stara, da je že zdaj brezposelnost pod 6% in da domačih delavcev preprosto primanjkuje, v prihodnje pa bo ta problem še večji. Malokdo ve, da je Rusija ena izmed držav z največjo imigracijo. Prihajajo delavci iz Centralne Azije in Kavkaza.

Rusija je mnogo več, kot samo vojska in Putin, kakor jo prikazujejo. Hkrati pa tudi ideološko ni takšna, kot jo mnogi želijo videti. Pri nas imamo ljudi, na politični desnici, ki mislijo, da je Rusija neka komunistična tvorba, naslednica Sovjetske Zveze, medtem ko na levici mislijo podobno. Temu ni tako. Rusija je zelo konservativna država z avtoritarnim vodstvom, a s kapitalističnim gospodarstvom. Res je, da imate povsod kipe Leninu, ampak tudi cerkva je polno. Prišlo je do nenavadne združitve simbolov sovjetskega in carističnega obdobja, a to ne more prikriti dejstva, da se Rusi pogosto zdijo kot ameriški republikanci, le da bolj inteligentni. Zaradi tega imate toliko nasprotovanja pravicam istospolnih in toliko govora o ruskih vrednotah, ki so po večini vse konservativne. Komunisti in liberalci so v Rusiji ta hip le manjšina.

Na koncu še k energentom.

Še pomembnejši faktor kot sankcije pa je svetovno padanje cen energentov (predvsem nafte), katerih prodaja nanese kar okoli 45 % državnih prihodkov.

V Rusiji se še kako zavedajo svoje odvisnosti od energentov. No, odstotek državnih prihodkov iz tega naslova pada, saj je bil leta 2008 pri 50% in  je zdaj verjetno bolj pri 40%, kot pri 45%, a tudi to je veliko. Veliko naporov je usmerjenih v končanje te odvisnosti, a še največ je naredila Saudska Arabija, ki je z nižanjem cen nafte skušala uničiti ruske finance. To je Ruse končno prisililo v spremembe in manjšanje odvisnosti. Toda, glede na ponovno rast cen, se je bati, da se bo odvisnost kmalu vrnila, ko bo denar začel kar deževati z neba.