Od Sredozemskega morja do Kitajske, Američane vedno bolj izrinjajo

Protesti v Iranu so pri koncu. V resnici, kljub propagandi predvsem na družabnih omrežjih, niso bili pretirano veliki. To lahko zdaj že rečemo. Kljub temu so Američani, skupaj z zavezniki Saudijci in Izraelci, izkoristili priložnost za pritisk na islamsko republiko. Američani se že pogovarjajo o sankcijah, marsikateri vojni hujskač pa želi, da bi začeli oboroževati opozicijo.

Toda, razmere v regiji so takšne, da je zelo malo možnosti za prevrat v Iranu ali za podporo oboroženemu odporu. Američani imajo vedno bolj zvezane roke. Večina iranskih sosedov namreč nima nobenega interesa, da bi državo doletela nestabilnost, nekateri pa so sami v vedno bolj zaostrenih odnosih z Washingtonom.

Poglejmo Pakistan, ki je že dolgo bolj zaveznik Kitajske, kot ZDA. Po terorističnih napadih enajstega septembra, so Pakistanci podprli Američane v njihovem pohodu nad Afganistan. Tudi sami so sodelovali v vojni proti terorizmu in pri tem utrpeli kar nekaj izgub. Vedeti moramo, da so ravno Pakistanci podpirali vzpon Talibanov in da so ves čas svojega glavnega nasprotnika videli v Indiji, ne v skrajnih skupinah v Afganistanu in tudi doma. Res je, ni mogoče verjeti, da niso skrivali bin Ladna, ki je leta stanoval v bližini pakistanskega vojaškega oporišča in njihova igra v Afganistanu nikoli ni bila povsem usklajena z ameriško.  Imeli so in imajo svoje interese. A kljub temu, so jih Američani lahko šteli za svoje zaveznike, nekaj kar je bilo  izrednega pomena za preskrbo in ohranjanje prisotnosti ameriških sil v Afganistanu.

A Donald Trump je vse to spremenil. Z izjavo, da je Pakistan ZDA lagal in podpiral teroriste, proti katerim se borijo v Afganistanu, je napovedal konec vojaške pomoči. V Islamabadu to ni naletelo na najboljši odziv. Kako bi lahko potem Američani od Pakistancev pričakovali, da bodo podprli njihova prizadevanje proti Iranu? Težko verjetno.

Potem je tu Turčija. Da, Turčija je del NATO pakta, ampak odnosi med Ankaro in Washingtonom niso dobri, kar še najbolje kaže nakup ruskih protiletalskih sistemov S 400. Erdogan je prepričan, da na zahodu nima prijateljev in to je razlog, zakaj je naredil obrat v svoji politiki do Rusije in je zdaj pripravljen sodelovati v mirovnih pogovorih o Siriji, kjer sodeluje tudi Iran. Ne, Turki nimajo nobenega interesa, da bi podprli ZDA  v njihovem boju proti Iranu, še posebej, ker bi radi z njimi razvili gospodarske stike. To je vse v skladu z odmikom od Evropske Unije in iskanju nove vloge za državo, kot neodvisne sile.

Američani imajo še bolj zvezane roke, ker je Irak zaveznik Irana, saj so se številne šiitske milice in tudi iranski prostovoljci borili proti Islamski državi. Vpliv Teherana v Bagdadu je velik. Kaj torej ostane Američanom? Od kod bi oni izvažali nestabilnost v Iran? Mogoče s kurdskih ozemelj? Toda, Kurdi morajo vedeti, v kakšnem položaju so in da jim spopad z Iranom lahko prinese velike težave. Že zdaj so obkoljeni z vseh strani in jim grozi, da jih bo koalicija Turčije, Iraka in Sirije prej ko slej pohodila. Zakaj bi tvegali še enega sovražnika?

Afganistan? Da, Američani imajo tam svoja oporišča, toda če Pakistan želi, lahko njihovo življenje tam zelo hitro naredi nevzdržno. Lahko, če želi, začne dostavljati orožje Talibanom ali kakšni novi skupini, s čimer bi se začele žrtve med ameriškimi vojaki kopičiti. Je Trump to pripravljen tvegati, zdaj ko je naredil prelom s Pakistanci in bodo zaradi tega ti imeli večji posluh z asvoje zahodne sosede? Ostane Azerbajdžan. Ne, ni veliko možnosti, da bi ZDA lahko karkoli storile proti Iranu.

Od Sredozemlja do Indije se je zgodil ogromen premik, o katerem se malo razpravlja. Za časa hladne vojne so Turčija, Iran in Pakistan predstavljale zid proti Sovjetski Zvezi. Z njimi so ZDA preprečile širitev sovjetskega vpliva. Zdaj so vse te države zanje izgubljene, kar pomeni, da so jim hkrati zaprta vrata v Centralno Azijo, razen če menijo, da jim bo to uspelo skozi ozko grlo pod Kavkazom, torej čez Gruzijo in Azerbajdžan. Bolj verjetno imata zdaj Kitajska in Rusija zavarovan zahod in jug, zaradi česar lahko svojo pozornost preusmerita na zase druga ključna področja. Rusi proti zahodu, Kitajci proti vzhodu. Odpirajo se tudi možnosti za velike evrazijske gospodarske, diplomatske in vojaške povezave, kar bo koristilo vsem državam, ki se bodo vanje vključile, hkrati pa bodo na prvem mestu izključeni Američani. To že vidimo v nadomeščanju medsebojnega trgovanja v ameriških dolarjih in v vključevanju v razne regionalne povezave.

Še hujše je. Iranu je uspelo vzpostaviti most vse do Sredozemlja. Uničenje Huseinovega režima v Iraku je na oblast pripeljalo njihove zaveznike, v Libanonu so že zdavnaj uspeli zgraditi uspešno skupino, imenovano Hezbolah, državljanjska vojna v Siriji pa je zaradi njihove vojaške pomoči in ob podpori ruskega letalstva, omogočila prisotnost iranskih sil v državi. Američani imajo tako v Iraku, kot v Siriji, še svoje vojake, toda tako kot v Afganistanu, se zdi da  tega ne bodo mogli vzdrževati v nedogled. Torej, ne da se morajo soočati z zidom v obliki Turčije, Irana in Pakistana, ta zid je postavljen še južneje in gre skozi Irak, Sirijo in Libanon. Ostalo jim je le zavezništvo z Izraelom in Saudsko Arabijo, medtem ko se bodo dlje proti vzhodu morali še kako potruditi, če bodo v svoje vrste želeli priklicati Indijo.

Zgodilo se je nekaj zanimivega. Država z največjo vojaško močjo na planetu, država, ki lahko vojaško sesuje večino nasprotnikov, je na koncu izšla kot velik poraženec.  Zavzeli so Afganistan, Irak, pomagali uničiti Libijo in Sirijo, a na koncu so vedno bolj izrinjeni.  To, vidite, naredi aroganca.

 

Advertisements

One thought on “Od Sredozemskega morja do Kitajske, Američane vedno bolj izrinjajo

Komentarji so zaprti.