Kolonizacija skozi jezik

Pred dnevi je odmevala novica, da so v Iranu prepovedali poučevanje angleščine v osnovni šoli. Sama novica je v resnici manipulacija, saj so že do zdaj v Iranu angleščino večinoma začeli poučevati šele v srednji šoli in le izjemoma v zadnjih razredih osnovne šole.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Homeini je že leta 2016 opozoril pred nevarnostjo kulturne invazije, kot izvoza kulture in miselnosti in vcepljanje le te mlajšim generacijam.

Ne gre za tako neumen strah. Jasno je, da je angleščina postala lingua franca modernega sveta in da je znanje tega jezika še kako uporabno. Omogoča sporazumevanje med najbolj različnimi ljudmi na planetu. Hkrati pa tistim državam, v katerih je angleščina materni jezik, na voljo daje orodje mehke moči. Lahko rečemo, da je to orodje izjemnega pomena.

Z znanjem jezika pride tudi dostop do kulture, medijev, velikih mislecev, praznikov, neumnih navad in razvad, znanstvenih dosežkov, in tako dalje. Ker toliko ljudi zna angleško, lažje poslušajo popularno glasbo iz ZDA in jim je ta lahko tudi bolj všeč, kot nigerijska ali brazilska. Lažje gledajo ameriške filme, ali angleške, kot iranske ali turške. Manj je težav s prevodi, seveda, ampak tu so tudi desetletja priprave okusov. Če ste že kot otrok izpostavljeni neki kulturi, vam jo je lažje sprejeti, kot neko vam povsem tujo. Zato je Slovencem recimo tudi toliko lažje sprejeti hrvaško glasbo, kot špansko.

To ima tudi politične posledice. Država, ki ima na voljo prevladujoč jezik, lahko preko tega jezika vsemu svetu pošilja podobe zaželene politične in gospodarske ureditve. Tega ne gre podcenjevati. Neposredna propaganda nima toliko moči, ker jo vsi prepoznajo kot propagando, medtem ko je skrita v akcijskem filmu, priljubljeni knjigi ali neumni pesmici, lahko mnogo bolj prepričljiva. Tako za domačo, kot svetovno javnost.

Advertisements