Cerarjev odstop ne bo prinesel večjih sprememb

Včeraj ob deseti uri je predsednik vlade, Miro Cerar, precej dramatično najavil svoj odstop. Z odločitvijo vrhovnega sodišča, da mora biti referendum o zakonu o drugem tiru ponovljen, je bila po njegovih besedah prelita zadnja kaplja. To le nekaj mesecev pred volitvami, tako da bodo predčasne volitve bržkone nekaj tednov preden bi bile redne razpisane za začetek junija.

Cerarjevo potezo je mogoče razlagati racionalno. Odstopil je, ker je podpora njegovi stranki padala in je potreboval šok, s katerim bi si povečal možnosti. Ker bo vlada opravljala le tekoče posle, niti ne bo več pogajanj s sindikati. Razpad koalicije bo pomenil, da bo lahko svoje topove usmeril proti SD in DeSUS, ki sta v preteklosti pogosto igrali notranjo opozicijo. Lahko se bo tudi predstavil za žrtev temnih sil, kot jih je imenoval in s čimer je le z drugimi besedami povedal to, kar je nekoč nekdo že s strici iz ozadja.

Toda, kaj če je razlaga bolj preprosta? Tega ne morete razumeti, če niste za nekaj delali s polno močjo, z napakami seveda, a tudi z uspehi, a so vas ves čas rušili, se norčevali iz vas in poniževali. Frustracija se nabira in nabira, dokler nek dogodek ne služi kot sprožilec. Za Cerarja je ta sprožilec lahko bila odločitev Vrhovnega sodišča, ki je dal prav Viliju Kovačiču in ki je povozila demokratično odločitev državljanov. Mogoče se je vprašal, kaj mu je vsega tega bilo treba.  Navsezadnje je bil pred politično kariero spoštovan profesor, ki so ga pogosto spraševali po mnenju. Nič mu pravzaprav ni manjkalo, vsekakor pa ga niso obkladali s ‘cmerarjem’ in ga nenehno blatili. Tudi po koncu politične kariere mu nič ne bo manjkalo.

Naša družba je takšna, da spodobne, poštene in nadarjene odbija od sodelovanja v politiki, vedno bolj pa vabi klovne in psihopate. Hitro narediš pot od spoštovanega profesorja do ‘cmerarja’ in izgineš, medtem ko psihopati s trdo kožo vztrajajo. Ne trdim, da je Miro Cerar bil popoln, toda trdim tudi, da ni bil tako slab. Gospodarstvo raste, brezposelnost pada, plače, pokojnine in socialni transferji so višji. Zdravstvo je po drugi strani zanič, vojska ima velike probleme in reforme javnega sektorja nismo videli. Trdim, da si ne zasluži, da se ga ponižuje, kot se ga. Kritizira, da, toda ne blati.

Torej bomo imeli predčasne volitve. Nič se ne bo spremenilo, razen da javne finance letos ne bodo dodatno obremenjene, saj so pogajanja z javnim sektorjem končana. Dvomim, da bo imela Cerarjeva poteza večje posledice na večjo sliko politične podpore. Da, mogoče bo SMC dobil več ali manj, toda to bo povezano s tem, ali bo več ali manj dobila Lista Marjana Šarca ali SD, ne SDS ali NSi. Ljudje SDS namreč preveč sovražijo in v Toninu marsikdo vidi le potencialnega Janševega zaveznika. Tu je ključ. To namreč pomeni, da bomo dobili naslednjega rešitelja in da bo naslednja koalicija zelo podobna tej, ki je pravkar propadla, le da na vrhu ne bo Cerar, ampak Šarec. Desnica bo spet trpela, državljani pa bodo ob nenehnih napadih medijev in notranjih bojih v koaliciji lahko spremljali, kako bo ugasnila še ena nova politična zvezda. Kdo ve, mogoče se bo čez nekaj let potem zgodba spet ponovila, sploh, če bo Janša še vedno predsednik SDS in bo velik del volilnega telesa pač glasoval za prvega novinca, ki se bo pojavil.

Miro Cerar odhaja. Ne le z mesta predsednika vlade, ampak tudi iz politike. Verjetno mu bo uspel še en preboj v Državni zbor, a tam bo v takšni vlogi, kot je zdaj Alenka Bratušek, tudi bivša predsednica vlade, ki v resnici ni bila tako slaba, a so jo predstavili za katastrofo, ki ji ni vredno več zaupati. Malo jih je, ki bodo še glasovali zanjo in zato se bo le stežka prebila v Državni zbor. Kljub temu, da je vodila državo v času katastrofalne krize in jo uspela popeljati z roba prepada.

Še nekaj je tu pomembno. Očitno gospodarska rast, rast plač, izboljševanje materialnega stanja, ne prepriča toliko ljudi, kot bi si mislili. Da, vem  kaj nekateri govorijo. Da je vse to laž, da sami ne občutijo izboljšanja, ampak podatki kažejo, da temu ni tako. Da ljudem povečini gre na bolje, čeprav so vedno tudi tisti, ki so na istem ali na slabšem. Resnica je takšna, da se lahko volivec z novim avtom pelje na tedenski dopust na morje s tisto neumno napihljivo živaljo v prtljažniku in ob tem sveto trdi, da je stanje tako slabo, da komaj preživi.

 

 

Advertisements