Je s stranko Davkoplačevalci se ne damo konec že prej, preden se je sploh začelo?

Vili Kovačič ni posebej pomemben za državnozborske volitve, je pa zabaven in tudi to nekaj šteje.

Pred dnevi sem pisal, da bo nova stranka Davkoplačevalci se ne damo, v kateri bi naj sodelovali Vili Kovačič, Boštjan M. Zupančič in Jože Duhovnik, prispevala k drobitvi podpore na desni sredini. Zdaj kaže, da temu ne bo tako, kajti po izstopu Boštjana M. Zupančiča po manj kot dveh dneh od izvolitve na mesto predsednika in zapisih, ki so sledili, jih je še težje jemati resno, kot prej.

V soboto zjutraj, ko je bil čas za predstavitev stranke novinarjem, sta se tam pojavila le oba podpredsednika, Duhovnik in Kovačič. Boštjan M. Zupančič je v odstopni izjavi zapisal da je ‘šele danes izvedel za frapantni razlog o tem, kakšni so partikularni interesi, ki so pravi razlog za to forsirano ustanovitev stranke.’

Vili Kovačič se je odzval v svojem slogu v zapisu na spletni strani Davkoplačevalci se ne damo:

Da je BMZ »ponoči izvedel za frapante informacije o partikularnih interesih, ki naj bi se skrivali v ozadju komaj rojene stranke DavkoPlacevalciSeNeDamo, absolutno ni res, kajti njegov odstop se je zgodil čez noč, pripravljal pa se je prej. Trditev o partikulatrnih interesih pa je zgolj izgovor za njegovo nečastno početje. Nobenih parikularnih interesov ni, je le volja, da to kar govorimo uresničimo. Ta fama o partikularnih interesih je dobeseden citat Mira Cerarja po odstopu in po tistem ko je izgubil sodbo na VS.

Zelo verjetno je, da je bil BMZ ustrahovan, morda z razkritjem kakšnih svojih grehov, kajti to je najbolj učinkovit način s katerim globoka država – udba, preko medijev drži ljudi v šahu. Ampak tega jaz ne vem, ne bom raziskoval, nimam časa. To ve le on sam. BMZ je postal karikatura samega sebe, epizoda z njim pa poduk nam in drugim, da je treba biti pri kadrovanju skrajno previden. Kajti kot so rekli nekdanji komunisti »kadri so naše največje bogastvo«. So sredstvo za razbijanje demokracije na skriven način.

Na koncu je napletel še nekaj o tem, da je neki Robert Zupan skušal za 5 milijonov evrov kupiti večino v svetu stranke in jim dejal, da je za ‘globoko državo – udbo, mala malica, da kogarkoli izmed nas likvidirajo,’

Bere se kot dober triler. Če je res, je Kovačič moral tega gospoda Zupana seveda prijaviti policiji.

Zdi se, da so tisti partikularni interesi, o katerih je pisal Zupančič, povezani z gradnjo drugega tira, o katerem bomo državljani morali še drugih glasovati na referendumu. Možno, a tudi to je treba dokazati, kajti Zupančič se o tem ni izjasnil.

Nekaj drugega je in to ni povezano samo s to epizodo. To nenehno nakladanje o udbovcih, zakulisnih silah, ki vedno znova podtikajo izdajalce in rušijo demokratične sile, vse te zarote, ki bi jih naj vodil bivši predsednik republike, vse to je strašno pretiravanje in počasi že nadležno. Trdim, da če bi v politiki ostali samo Janše, Primci in Tonini, bi o tem še vedno poslušali, da bi se potem pač oni med seboj obkladali z udbovci. Tonin je nekaj takšnega že doživel samo zaradi glasovanja o pokojnini bivšemu predsedniku republike, čeprav je na daleč vidno, da je hotel okrepiti pomen predsednika republike, ne pa Milana Kučana osebno. Nič ni pomagalo.

 

Advertisements