Andrej Čuš in Zeleni Slovenije uspeli s pritožbo na Vrhovno sodišče

Stranka Andrej Čuš in Zeleni Slovenije se je pritožila na odločitev Državne volilne komisije, ki je potem, ko se je izvedelo, da je ista kandidatka že dala soglasje za kandidaturo Socialnim demokratom, zaradi nedoseganja spolnih kvot zavrnila listo te stranke v volilni enoti Ljubljana Center.

K sreči se je Vrhovno sodišče odločilo drugače, lahko rečemo. Če bi Vrhovno sodišče potrdilo odločitev (neenotno, mimogrede) DVK, bi to odprlo vrata možnim zlorabam v prihodnosti. Politične stranke bi iz možnosti, da drugim podstavijo iste kandidate in jim potem zrušijo kandidaturo, lahko izdelale posebno obrt, s tem pa bi močno načele demokratičnost volilnega sistema.

V Čuševem primeru ne gre za enako zgodbo, kot pri Združeni desnici in Združeni levici, kjer po lastni krivdi niso zadostili spolnim kvotam. Stranka Andrej Čuš in Zeleni Slovenije je bila žrtev kandidatke, ki je dala dve soglasji za kandidaturo, prej pač Socialnim demokratom, zaradi česar so se stvari zanje zapletle. Bilo bi nepravično, če bi stranka bila kaznovana za neodgovorno dejanje ene osebe.

Letošnji zapleti kažejo na to, da bi proces kandidature bilo modro dopolniti tako, da bi volilne komisije pred zavrnitvijo stranke lahko opozorile, naj svoje liste popravijo. S tem bi bilo mnogo manj hude krvi.

Mimogrede, v Čuševem primeru ne gre iskati kakšne globlje zgodbe. Nobene zarote ni. Prvič, kakšno korist bi imela SD, da bi ga sabotirala? Prej ima korist, če Čuš doseže čim več in pobere podporo SDS, še posebej, ker kaže, da se mu ne bo uspelo prebiti v Državni zbor. Po drugi strani se državna volilna komisija mora držati zakona. Zagotovo so se zavedali nepravičnosti svoje odločitve, ampak vprašati se moramo, kako bi ravnala večina na njihovem mestu. Podobno razklano, kot se je to zgodilo njim. Odločitev DVK za izločitev Stranke Andreaj Čuša in Zelenih Slovenije je bila namreč sprejeta neenotno.

Advertisements