Liberalno trojico bi tvorili Marjan Šarec, Miro Cerar in Alenka Bratušek.

Delo:

Tako imenovani liberalni blok oziroma blok leve sredine bi tvoril jedro koalicije, za katero si prizadeva Šarec. Če ne bo poslanskih odpadnikov, ki bi radi sodelovali v Janševi vladi, bi to pomenilo 28 poslanskih glasov. Neuradno naj bi se stranke v naslednjem koraku po vzoru LDS, ki je nastala leta 1994 z združitvijo več strank, povezale v eno stranko. Za to naj bi si prizadeval predvsem Miro Cerar, ki bi si lahko tako poskušal zagotoviti mesto predsednika državnega zbora. S premierskega položaja neuradno noče presesti na ministrski ali »le« poslanski fotelj, na kar se je Cerar odzval, da je za dogovor glede tega mesta v stranki še prehitro.

Seveda obstaja nevarnost, da se tudi tako povezane stranke kmalu zopet razdrobijo, izgubijo večino podpore in jih potem nadomestijo nove, ki pa bodo zagovarjale podobne stvari. To je potem vprašanje za volivce, o tem, ali niso nemara preveč kritični in po drugi strani preveč naivni, da vedno znova iščejo nove obraze, čeprav nič ne kaže, da bi se zaradi tega kaj izboljšalo, pomisliti pa je treba tudi na to, da nove stranke potrebujejo kar nekaj časa, preden se sploh naučijo politične obrti.

Bil bi že čas, da dobimo eno močno  liberalno demokratsko stranko, ki bo lahko leta in leta gradila svojo organizacijo in novačila kadre, da bo to resna stranka s tradicijo. Bil bi tudi že skrajni čas, da del volilnega telesa, ki vedno znova išče nekaj novega, preneha s tem in da se stranke raje prenavljajo od znotraj, kadar doživijo neuspeh.