SDS je edina stranka v tej državi, ki ima svoj medijski svet. Nova24tv, Demokracija, Politikis, Reporter, Škandal24, velikokrat v njihovo smer vleče tudi Časnik in celo Domovino. Na družabnih omrežjih imajo ogromno aktivistov, ki širijo njihova sporočila, pred volitvami se pojavljajo brezplačniki, ki po volitvah izginejo.

Kot sem zapisal pred meseci, vse to stranki ne koristi, da bi pridobivala nove volivce in to se je na teh predčasnih državnozborskih volitvah tudi izkazalo za resnično. Toda, po drugi strani je treba priznati, da je zaradi tega stranka tudi bolj trpežna. Kajti, njihovi privrženci ne potrebujejo drugih medijev, lahko živijo v svojem milnem mehurčku in od tam odhajajo na boje z drugače mislečimi. Na družabna omrežja, recimo. Spet drugi lahko iz svojega varnega zavetja pokukajo na kakšen drug medij in se potem zgražajo, kako vsi drugi lažejo, da bi se vrnili v varen objem Nova24tv, recimo.

Posledica je, da veliko naših državljanov resnično verjame, da živimo v zaostali državi, ki ji vladajo Kučan in druge zakulisne sile, da je gospodarstvo pred propadom in bo država šla v stečaj, da ni svobode in demokracije, da imamo krivosodje in da horde migrantov vsakodnevno prečkajo južno mejo in nadlegujejo prestrašene Slovence, da bomo kot narod v nekaj desetletjih izumrli in nas bodo nadomestili muslimani in homoseksualci. Na kratko, živijo v temnem svetu strahu, zaradi česar verjamejo, da jih lahko reši le ena stranka. Od tu ni daleč do shizofrene situacije, ko napadajo vse druge politične sile, občasno celo NSi, potem pa te sile vabijo k sodelovanju, češ da so sami dobili največ podpore na volitvah in morajo zdaj ti udbaši, potomci komunistov in roparji z njimi v koalicijo, da bo Janez Janša lahko predsednik vlade. Ljudje, ki rušijo vse mostove, zahtevajo sodelovanje.

Mediji nikoli niso nepristranski in rekli bi lahko, da podobno delujejo na levici. Stvar je le takšna, da tam niso zlizani z eno politično stranko, ampak napadajo zdaj eno, zdaj drugo, čeprav občasno skušajo tudi koga spraviti na oblast, da bi ga čez nekaj let zopet rušili. Tu se skriva pomembna lekcija za politične stranke, sploh tiste resne.

Potrebno je ustvarjati lastne medije. Ne le strankarska glasila, spletne strani, ampak časopisje, youtube kanale, profile na družabnih omrežjih, imeti je treba tudi ogromno aktivistov. Svoje članstvo je treba navajati na te vire informacij, da v prvi meri zaupajo tem, ne drugim medijem. S tem se krepi privrženost in stranke postanejo bolj neobčutljive na zunanje napade. Potem, tudi če se kdo odloči sesuti stranko, večina privržencev tem napadom ne bo več verjela.

Se sliši grozno? Pomislite, kakšno vlogo so mediji igrali v tej predvolilni kampanji. Seveda so se hvalili, da so bili pošteni, a da kandidati niso hoteli pošteno odgovarjati, toda resnica je takšna, da so prav mediji provocirali, da bi sprožili spore, medtem ko jih programi niso zanimali. Mediji volivcem niso bili v korist, razen, da so predvolilno kampanjo spremenili v resničnostni šov, v zabavo, kjer so se lahko vsi zgražali, izvedeli pa bore malo.