Problem so Ujguri, ki se borijo na strani upornikov. Kitajci se bojijo, da bi se ti ljudje lahko vrnili v njihovo zahodno provinco Sinkiang in povzročili dodatne nevšečnosti.

Kitajski veleposlanik v Siriji, Qi Qianjin, je izjavil, da bi Peking v to državo lahko poslal svoje vojake, ki bi sodelovali v ofenzivi v pokrajino Idlib. Kitajci so Siriji ves čas državljanjske vojne podpirali v boju proti upornikom in teroristom in jim nudili gospodarsko pomoč, prav tako so v njeno koristi delovali v Varnostnem Svetu Združenih Narodov.

Veliko vprašanje je, kaj bodo Kitajci v resnici storili. Nekaj tisoč ujgurskih borcev je problem, kajti, z zmagami sirskih vladnih sil, se bliža dan, ko bodo zapustili Sirijo. Toda, Kitajska v Siriji nima vojaških oporišč, kakor Rusija. Lahko se zgodi, da kitajskih vojakov nikoli ne bo, ali pa bodo prišli le pripadniki posebnih enot, obveščevalci in svetovalci. Potem je tu še vprašanje dogovorov med Iranom, Rusijo in Turčijo in ali bodo sirske vladne sile res sprožile veliko ofenzivo in si poskušale vrniti nadzor nad pokrajino Idlib.

Po uspešno zaključeni operaciji proti upornikom, med njimi pripadnikom Islamske države na jugozahodu države, se sirske sile preusmerjajo na druga bojišča.  Ruske zračne sile so izvedle silovite napade na pripadnike Islamske države v pokrajini Al Sueida, medtem ko se sirske sile na tleh pripravljajo na obračun s teroristi, ki so 25. julija izvedli uničujoč teroristični napad, ki je terjal 250 življenj civilistov.

Čiščenje ostankov Islamske države na tem področju bo eden izmed pomembnejših ciljev sirskih oboroženih sil.

Spopad s številnimi uporniki v pokrajini Idlib ne bo enostaven, tudi če bodo razrešena večja geopolitična vprašanja. Vedeti je treba, da so se uporniki iz vse Sirije po porazih proti vladnim silam stekali prav tja. Res so se potem spopadali med seboj, toda kljub temu so številčni, dobro oboroženi pa potem, ko so jih tuje sile velikodušno zalagale z najmodernejšim orožjem, prav tako. Na tem mestu je treba omeniti, da so sirske oblasti pri dopuščanju evakuacije uporniških borcev dokazale veliko mero zmernosti. Kdo drug bi omogočil transporte uporniških borcev na druga območja, ki bi jih nadzorovali uporniki? Američani, recimo, zagotovo ne.

Kar se tiče Kitajcev, je najbolj verjetno, da bodo skušali v tej vojni ostati čim bolj neopazni, čeprav koristni sirski vladi. Njihova moč je gospodarstvo, razkazovanje vojaške moči pa bi lahko povzročilo preveč strahov. Zaradi tega dvomim, da bo prišlo do večjega kitajskega posredovanja v Siriji.