Bi mar lahko odgovorna politika ravnala drugače? Ne.

Naj pojasnim.

Kadarkoli se v rumenem časopisju pojavijo kakšne grozljive zgodbe o tem ali onem, moramo biti že v osnovi skeptični. Nekateri namreč živijo od laži in pretiravanja. Da, preveriti je treba obtožbe, a ob tem paziti, da ne hranimo trolov, ki komaj čakajo, da uničijo življenja ljudi. Spomnimo se le poročanja o nesrečni vzgojiteljici v vrtcu v Slovenski Bistrici, ki bi naj otroka dvignila in potem z vso silo zalučala ob tla.

V primeru ministra za kulturo, Dejana Prešička, so se pojavile hude obtožbe, da je zaradi trpinčenja v smrt pognal šoferja zaposlenega na tem ministrstvu. Pazite, to so bile samo govorice v porumenelih medijih. Brez dokaza bi bilo ministra narobe obsojati. Vzeti si je bilo treba čas, da se stvari razjasnijo. Kar smo dokaj hitro izvedeli je, da je minister v zasebne namene zlorabil službeno vozilo. To je priznal tudi predsednik stranke, iz katere izhaja, Dejan Židan. Temu je rekel napaka.

No,  v resnici gre za več kot napako. Gre za pokazatelj, da je minister bil pripravljen zaobiti pravila samo zato, da bi si izboljšal svoj položaj, čeprav ga ne bi veliko stalo, če bi se temu izognil. To ni tako nedolžno, kot se komu zdi in tudi ne smemo samo zamahniti z roko, češ, saj se to dogaja vsepovsod. Ne bi se smelo, to je tisto.

Predsednik SD Dejan Židan se je postavil za svojega ministra in zavrnil govorice. Ne glede na kritike, je naredil prav. Nekoga obsoditi brez dokaza, je napaka, ki odpira vrata pekla. Koga bomo na podlagi neosnovanih obtožb uničili jutri? Edino, kar bi Dejan Židan moral storiti, je da bi si pustil prostor, da se v svoji podpori moti. Nekaj besed o tem, da minister podpore ne bo imel, če bi se le izkazalo, da so govorice resnične. Prav je SD tudi storila, ko je breme odločitve o ministrovi usodi prenesla na ramena predsednika vlade in ko je v naprej sprejela njegovo odločitev.  S tem je signalizirala, da se zaveda prestopka ministra v zvezi s prevozi in da je to lahko razlog za njegov odhod.

Marjan Šarec si je vzel čas, da se odloči. Spet pravilno. V takšnih primerih, ko imamo na začetku samo govorice, je treba dobro premisliti, kaj storiti. Kot se je kmalu izkazalo, so se pojavila nova dejstva, ki mu lahko olajšajo odločitev.

V četrtkovi Tarči na RTV Slovenija, se je izkazalo, da gospod minister Dejan Prešiček rad povzdigne glas, da je veliko ljudi, med njimi celo nekdanja ministrica za kulturo, ki mu to upajo povedati v obraz. To veliko pove o njem in težko je že vse skupaj zavrniti kot zaroto. Celo sam je priznal, da je zahteven. Ob tem se je nespretno sam zapletel, ko je dejal, da nobenega ne trpinči po nepotrebnem in svojim nasprotnikom dal streliva, da te njegove besede sprevržejo v svojo korist, češ da pač on, minister, trpinči z razlogom. To je neumno, ker če bi tako mislil, tega ne bi izrekel in je to očitno le izrekel, ne da bi se zavedal, kaj je pravzaprav s tem naredil. Veste, vsakega človeka je mogoče tako dobiti v zanko. Vsak bo kaj nespretno povedal in ga boste lahko zaradi tega predstavili kot največjo pošast.

Kljub vsemu, to, da na njegov račun leti toliko obtožb, kaže, da ima težave s samonadzorom. To je nekaj, zaradi česar lahko izgubi zaupanje predsednika vlade.

Na koncu še k tisti prvi, najhujši obtožbi. O tem, da je s svojim mobingom v smrt poslal človeka. O tem nimamo še nobenega dokaza. Nimamo recimo zadnjega zapisa pokojnega, v katerem bi ga za kaj takega obtožil. Imamo le govorice in sklepanje na podlagi obnašanja ministra za časa njegovega ministrovanja in prej. To, mislim, da je premalo. Potrebno je še nekaj časa in preiskovanja, da se še to bolj razjasni.

Sam menim, da bi predsednik vlade v prihodnjih dneh moral ministru Prešičku pokazati vrata. Do tega zaključka sem prišel po četrtkovi Tarči, čeprav sem se k temu nagibal že zaradi zlorabe zaposlenih za  prevažanje njegovih instrumentov. Menim pa tudi, da je stranka SD, skupaj s svojim predsednikom, ravnala prav, prav tako pa je prav ravnal predsednik vlade. V takšnih res težavnih situacijah, ni modro prehitro reagirati. Ni modro podleči medijskim napadom, ki so tako pogosto zlonamerni in nimajo nobene zveze z iskanjem resnice.

Glede posledic za stranko SD in predsednika vlade, dvomim, da bo na političnem prizorišču prišlo do večjih pretresov. Nasprotniki, predvsem tisti na desnem političnem polu, v to seveda upajo. Toda, bolj verjetno je, da bo SD izgubila kakšen odstotek, Šarec pa bo potem, ko bo sprejel odločitev, kakšen odstotek pridobil. V skupnem razmerju moči se bo bolj malo spremenilo. Do naslednjih volitev bo ta epizoda že pozabljena.