Medtem ko ZDA skupaj z nekaterimi zavezniki skušajo v Venezueli izvesti državni udar, tako da kot predsednika države podpirajo svojega človeka, turški predsednik izraža zgroženost nad to potezo. To je bolj pomembno, kot se zdi. Ne pomeni namreč le, da Erdogan lahko sočustvuje s predsednikom Venezuele, ker so tudi njega skušali odstraniti z vojaškim udarom, ampak da je Turčija vedno bolj nezanesljiv ameriški zaveznik.

Ker ameriškega umika iz Sirije še vedno ni in ker se Turki o usodi te države, še posebej pa Kurdov, bolj pogovarjajo s sirsko vlado, Iranom in Rusijo, iz dneva v dan bledijo možnosti, da bi se Turčija vrnila v ameriški objem.

Turčija se je skupaj z Rusijo in še nekaterimi drugimi državami uvrstila v krog tistih, ki obsojajo ameriško vmešavanje v venezuelske notranje zadeve. Seveda pa so te države vse predaleč proč, ali pa prešibke, da bi lahko Venezuelo podprle proti pritiskom od zunaj in od znotraj. S Kolumbijo in Brazilijo na svoji strani in z mogočnim aparatom sposobnim izvajati prikrite operacije po svetu, imajo Američani na voljo veliko maneverskega prostora, kako še bolj oslabiti oblast v Venezueli.

Če bodo ZDA v prihodnje še lahko obvladovale razmere v svoji hemisferi, pa je vedno večje vprašanje, koliko bo to možno v Aziji.