Nemogoče je, da bi Kitajska v nedogled rasla s takšno hitrostjo, kot zadnjih trideset let. Njena rast je bila pogojena tudi z nizko stopnjo razvitosti v času pred velikimi reformami.  Iz velike revščine se je uspela povzpeti na drugo mesto med svetovnimi gospodarstvi, če pa bi upoštevali kupno moč, je že presegla ZDA.

Zadnji podatek je, da se je kitajsko gospodarstvo v letu 2018 povečalo za 6,6%, ali za 0,2% manj kot leto poprej.

To je najmanj v zadnjih tridesetih letih, a kljub temu veliko več, kot je znašala rast v ZDA, kaj šele na evro območju. ZDA so rasle s 3,6%, evro območje z 1,6%.

K pešanju rasti svoje prispeva tudi trgovinska vojna z ZDA, nekaj pa ima to opraviti tudi z domačo potrošnjo.

Panika je odveč. Kitajska rast se bo upočasnila, če se bo trgovinska vojna zaostrila in upočasnila se bo tudi, če temu ne bo tako. Izvažati že veliko več postaja vedno težje, ker se zaradi cene delovne sile del industrije seli drugam in ker je svet zasičen s kitajskimi izdelki. Bogatejše države se težje razvijajo tako eksplozivno, kot se je Kitajska zadnja tri desetletja. V prihodnosti bodo druge države zvezde svetovnega gospodarstva. Indija, na primer, ki je lani zrasla čez 7%.

To ničesar ne spremeni, kar se tiče globalnih razmerij moči. Le, če bi Kitajska doživela uničujočo krizo, bi bilo drugače. Tudi z rastjo le nekaj odstotkov letno, bo Kitajska iz leta v leto večji konkurent ZDA. Veliko bo odvisno od tega, koliko bodo v Pekingu pripravljeni vložiti v svoj status velike sile, predvsem na vojaškem področju, kjer ZDA še vedno ostajajo nesporna številka ena. Če se bodo odločili, da na tem področju presežejo ZDA, bodo sčasoma to skoraj zagotovo tudi dosegli.