Razlikovati moramo med domoljubjem in nacionalizmom

V petek so pripadniki mladinske veje italijanskega skrajnega desničarskega gibanja CasaPound, na zid slovenskega višješolskega centra v Gorici zapisali svoji gesli Boben avantgarde in Privrženi zmagi. Ob tem so na ograjo zavoda izobesili še transparent v počastitev žrtev fojb.

Nacionalizem svojo glavo dviguje povsod po Evropi in Italija ni nobena izjema. Kakor ni izjema niti Hrvaška, kjer so na splitski rivi huligani napadli vaterpoliste Crvene Zvezde in jih nekaj pretepli. Razni pretepači povsod spremljajo šport, a pri naših sosedih je to le še hujše zaradi zgodovinskih zamer.

Včeraj se je v Stranicah predsednik vlade, Marjan Šarec, poklonil frankolovskim žrtvam divjanja nacističnega stroja in ob tem povedal, da je bil narodnoosvobodilni boj veličastno in častno dejanje za osvoboditev domovine. Zgodovino poznamo. Poznamo posledice dviga skrajnega nacionalizma v Evropi, ki je privedel do druge svetovne vojne in množičnega uničevanja ‘podljudi’. Bati se je, da se počasi bliža ponovitev te norosti.

Razlikovati moramo med domoljubjem in nacionalizmom. Prav je, da smo ponosni na svoj narod, na svojo državo, da imamo radi zemljo, na kateri smo se rodili, da spoštujemo svojo kulturo in izobešamo zastave. Ni prav, da se imamo za večvredne od drugih, ne glede na to, ali gre za verske, nacionalne ali rasne razlike. Domoljubno se je bilo med drugo svetovno vojno upreti sprevrženemu nacionalizmu, narobe sodelovati z nacističnim in fašističnim režimom, ki je za cilj imel celo izbris našega naroda.

Skorajda smešno je, da se je v Evropi ustvarila nekakšna nacionalistična internacionala voditeljev in strank, ki svarijo pred migranti, levičarji in kulturnimi marksisti. Dokler imajo skupne sovražnike, lahko še sodelujejo, a jasno kot beli dan je, da je končni rezultat krepitve nacionalizma lahko le medsebojno uničevanje evropskih narodov. Italijani bodo kot na izmečke gledali na Slovence, Nemci na Poljake, Slovenci na Hrvate in tako dalje. Vsak si bo našel razloge, zakaj lahko sovraži in zakaj se lahko polasti ozemlja svojega soseda. Pomislimo le, kako vroč je včasih spor z našo južno sosedo za nekaj malega vode v Piranskem zalivu. Zgrozimo se lahko nad tistimi, ki problematizirajo celo glasbo ali hrano, ki da ne spada ne v naše kraje in bi se je morali ogibati. V Državnem zboru imamo človeka, ki bi mejo s Hrvaško potisnil vse do Mirne. Kako se lahko konča, če sami takšni po Evropi prevzamejo oblast?

Na žalost je odnos do domovine postal le še ena žrtev političnih razkolov. Desnica se ponaša z domoljubjem, levica se ga otepa. A k sreči smo z Marjanom Šarcem dobili predsednika vlade,  ki zna to preseči in to je lahko samo dobro. Na proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti decembra, je dobro povedal, da domoljubje ‘ne pripada samo nekaterim, temveč je pravica, predvsem pa dolžnost vsakega izmed nas.’

Svetujem vsej levici, da si to vzame k srcu. Na desnici, z vsem sovraštvom in zaničevanjem do naše države, ko se Slovenijo predstavlja kot zanikrno komunistično luknjo, kjer nič ni prav, so iz svojega nacionalizma naredili parodijo. Tako daleč gredo, da kritizirajo oborožen odpor proti tistim, ki so se nas med drugo svetovno vojno namenili povsem uničiti. Levica bi morala bolj spoštovati slovensko zastavo, slovensko državo, kulturo, zgodovino, poudarjati vse, kar pri nas je lepo in prav, s ponosom govoriti o vsem, kar nam je uspelo. Ne le v športu, ampak tudi na drugih področjih.

Imejmo radi to Slovenijo.

Advertisements