Je predsednik vlade v Državnem zboru s svojim nastopom prestopil mejo dobrega okusa?

V ponedeljek je predsednik vlade Marjan Šarec med odgovarjanjem na poslanska vprašanja, izstrelil  nekaj ostrih puščic. Med drugim je poslanki NSi  in kandidatki te stranke za volitve v Evropskiparlament, Ljudmili Novak, na njeno vprašanje o tem zakaj je zavrnilgovor v Evropskem parlamentu, zabrusil, da v njeno dobronamernost verjame toliko, kot v to, da je zemlja ploščata.  Ni bila Novakova edina, ki jo je predsednik vlade vzel za tarčo. Tanji Fajon, poslanki SD v evropskem parlamentu, je očital, da je pred leti na soočenjuizjavila, da je dobro imeti le dva mandata, zdaj pa kandidira zatretjega.

S svojimi besedami si je Šarec prislužil kritike, a nanje se je odzval bojevito. Na svojem facebook profilu je zapisal:

Res je, ni se lepo prepirati, treba je sodelovati in iskati kompromise. Vendar pa je treba tudi odgovoriti na obtožbe in sprenevedanja. Nekateri v slovenski politiki mislijo, da lahko samo oni ves čas napadajo in iščejo napake, zato jim je treba povedati, da ni tako. Dokler sem bil tiho in nisem reagiral, je bilo vse v redu, ko
sem pa pokazal,da znam tudi jaz uporabljati(čeprav nerad), enak način, je pa to nacionalna sramota. Žal mi je, ampak sem vedno preslišal tisto o nastavljanju še drugega lica, ko te nekdo udari po enem. Vsak naj opravlja svoje delo in se ne ukvarja z drugimi ter pometa pred svojim pragom pa bo vsem lažje. Lep in uspešen dan vsem!

Ta spopad med predsednikom vlade in evropskimi poslanci se je začel, ko ni imel govora pred evropskim parlamentom in je to postala predvolilna tema. Resnici na ljubo njegov govor ne bi imel kakšnega posebnega učinka in tudi ne bi zvišal prepoznavnosti ali teže
Slovenije na mednarodnem parketu. Govoriti o zamujenih priložnostih je smešno.

Je predsednik vlade s svojim nastopom prestopil mejo dobrega okusa? Bi se moral obnašati drugače. Da in ne. Po eni strani je res, da bi predsednik vlade moral presegati drobnjakarsko politikantstvo, nenehno metanje polen pod noge. Moral bi stoično prenašati napade in s tem varovati ugled svoje funkcije. Toda, po drugi strani ne moremo ravno reči, da je storil nekaj, kar drugi politiki ne bi počeli malodane nenehno. Se mar predsednik vlade nima pravice braniti? Ni dvolično, od njega zahtevati uglajeno obnašanje, medtem ko največja opozicijska stranka dosega samo dno komunikacije? Ni neumno Marjana Šarca nenehno označevati za klovna, potem pa se jeziti, ko ta udari nazaj?

Ob tem ne smemo pozabiti še na drugo plat te zgodbe. Namreč, če Šarec obračunava z opozicijo, mu to ne more veliko škoditi. Drugo je, če se zameri vodilni političarki koalicijske stranke, kakor je to bilo v primeru Fajonove. Ne smemo podcenjevati moči osebnih zamer v politiki. Sicer gre za tekmece, a hkrati tudi za zaveznike.

Za našo družbo je bolje, če imamo umirjeno vodstvo, politike, ki se znajo držati nazaj in nimajo potrebe zaostrovati. Upajmo, da se bo Marjan Šarec tega držal, a ob tem je treba povedati tudi, da bi bilo dobro, če bi se tega držali vsi, ne le on. Preveč razdiralnosti je v
naši politiki. No, vsaj to je dobro pri Šarcu, da njegove besede pogosto izgubijo nekaj ostrine, ker so vsaj malo tudi komične, tudi če so resnične.

Advertisements