Kaj se lahko naučimo iz evropske poti Violete Tomič

Violeta Tomič je s tem, da so jo v Evropski levici postavili za eno izmed dveh vodilnih kandidatov, ali tako imenovanih spitzenkandidatov, s katerimi želijo EU bolj približati volivcem, dobila lepo priložnost. Namesto omejenega slovenskega prostora, se je lahko začela predstavljati naši razširjeni domovini z več sto milijoni prebivalcev. No, na žalost se je hitro izkazalo, da pri tem ne bo najbolj uspešna.

V Maastrichtu se je 29. aprila soočila še s štirimi drugimi politiki, med katerimi ni bilo vodilnega kandidata evropske ljudske stranke, Manfreda Webra, se je po mnenju občinstva in tistih, ki so lahko glasovali preko spleta, odrezala najslabše, saj je dobila borih 5%. Premočno je zmagal vodilni kandidat socialistov Frans Timmermans, z 42%. Da, seveda je treba biti na tem mestu previden, kajti ljudje pogosto ne glasujejo o tem, kdo je bil najbolj prepričljiv, ampak glede na svoje ideološke preference. Toda, sam bi se kljub mojim simpatijam do Levice, še kako strinjal z njihovo oceno, še posebej, ker je kandidat Zelenih tako blestel in ta stranka nima ravno najvišje podpore. Nekaj je pri Violeti preprosto manjkalo.

Na tem mestu bi se dotaknil enega drugega pomembnega vprašanja, prehajanja novinarjev v politične vode. To je pred leti storila Tanja Fajon, ki se znova poteguje za poslansko mesto v evropskem parlamentu, to je storila tudi Irena Joveva, ki bo s Šarčevimi skušala profitirati od popularnosti predsednika vlade. Zakaj novinarji? Mogoče zato, ker imajo nekaj izkušenj z nastopanjem v javnosti, ker tudi pogosto poznajo kak tuj jezik in so ga prisiljeni uporabljati, če poročajo iz tujine. Nekateri profili ljudi so bolj kot drugi pripravni za politične vode. Živimo v času, kjer je nujno biti dober govorec, da v zelo kratkem času, pogosto soočen s sovražnimi sogovorniki in neprijetnimi novinarji, predstaviš bistvo tega, kar zastopaš. Da, seveda je problematično, če si najprej novinar, ki bi naj čim bolj nepristransko poročal o političnem dogajanju, dan kasneje pa postaneš politik v eni izmed političnih strank, s katero se čisto slučajno skoraj v vsem strinjaš. Meče slabo luč na tvojo novinarsko pot. Toda, po drugi strani je razumljivo, zakaj se to zgodi. Ne le, da že imaš neko prepoznavnost, ne uletiš na politično sceno povsem nepripravljen.

Moje mnenje je, da imajo politiki pogosto veliko težavo s tem, kako pravilno predstaviti svoje poglede, še posebej, če to morajo storiti v tujem jeziku. Violeta Tomič nam je lahko tak primer, Alenka Bratušek, ki so jo ob njeni komisarski zgodbi tako brezobzirno zasmehovali, tudi. To ne pove nič o kvaliteti politika, pove le, da ne obvlada angleščine, recimo.

Ne pozabimo, da je Violeta Tomič lahko v politiko prinesla nekaj izkušenj z gledaliških odrov in televizije, kar ji je v Sloveniji olajšalo prehod.

Resnica je takšna, da bi 90% ljudi imelo težavo pred kamero ali publiko nastopati uro ali dve, ne da bi pri tem na mestih izpadli kot neumneži in nevedneži, tudi če bi bili drugače čisto spodobno razgledani, v tujem jeziku pa bi se ta odstotek dvignil na 99%. Le z nenehno vajo je mogoče to popraviti. Kar me pripelje do zaključka, da je za politične stranke nujno, da svoje vodilne kandidate primerno pripravljajo na nastopanje v javnosti, tako da v ključnem trenutku ne zmrznejo. Tisti, ki bi se šli politiko, morajo tudi sami delati na sebi. Izboljševati morajo svoje govorniške sposobnosti in če imajo kakršenkoli namen, kadarkoli pokukati onkraj meja svoje države, obvladati tudi angleščino. Najmanj, kajti več jezikov, ki jih obvladaš, je samo dodaten plus. Toda pozor, moraš jih obvladati, ne da se hvališ, kakor je to pogosto, potem pa nisi sposoben resno komunicirati.

Kaj pomeni za rezultat volitev v evropski parlament v Sloveniji razplet soočenja v Maastrichtu? Dvomim, da veliko, kajti koliko ljudi si je ga pa ogledalo? Koliko ljudi bolj resno spremlja nastope Violete Tomič po Evropi? Ne, v Sloveniji bodo odločala soočenja med našimi kandidati, njihova prisotnost na družabnih omrežjih in mogoče še malo obiskovanje raznih prireditev, predvsem pa podpora posameznim strankam. Levica je še vedno v igri, da osvoji en poslanski sedež. Violeta Tomič pa bo počasi tudi nabirala kilometrino in postajala boljša v tej igri.

Intervju z Violeto Tomič za Euronews:

Advertisements