Cilj ni uravnoteženje trgovine, cilj je uničenje Kitajske

To je drzna trditev, a imam občutek, da kar drži. Trump je pravilno ugotovil, da je za prevlado ZDA v svetu najbolj nevarna hitro rastoča Kitajska in se je odločil, da njen razvoj upočasni. Res je, da glede trgovine nadleguje tako zaveznike, kot tudi nasprotnike, a s Kitajsko je drugače. Cilj je radikalno zmanjšati gospodarsko povezanost obeh držav, preprečiti, da bi kitajska podjetja na ključnih področjih prehitela in nadomestila ameriška in zaustaviti transferje tehnologije, dolgoročno pa skoraj zagotovo ustvariti zavezništvo, s katerim bi Kitajce izoliral.

Resnici na ljubo ima glede ameriških interesov Trump prav, njegovi notranjepolitični nasprotniki pa ne. Ameriški predsednik ve, da Rusija ni nevaren konkurent. Da, je vojaški velikan, predvsem zaradi jedrskega orožja, a gospodarsko nima potenciala, da bi lahko zasenčila ZDA. Bržkone je njegova želja bila, da Ruse obrne proti Kitajcem in tako slednjim odvzame dostop do vseh naravnih virov, ki jih največja država na svetu premore. K sreči za KItajsko, so Trumpovi nasprotniki uspeli to preprečiti in zdaj sta Kitajska in Rusija vedno bolj povezani. To dokazuje tudi nenapovedan prihod kitajskega predsednika Ši Džinpinga na mednarodni gospodarski forum v Sankt Peterburg v teh dneh.

Kitajska bo, če se trend nadaljuje, v nekaj desetletjih nadomestila ZDA na vrhu sveta. Ustvarila bo ogromno trgovinskih povezav, s katerimi bo države blizu in daleč vezala nase, s tehnološkim napredkom pa bo začela diktirati razvoj celotnega planeta. To bo imelo tudi vojaške posledice, saj bodo izdelovali boljše orožje in glede na to, da je Kitajcev štirikrat več kot Američanov, ni treba biti posebej brihten, da razumeš kakšno bo razmerje sil.

ZDA zdaj lovijo še zadnji vlak, da ohranijo svojo prevlado v svetu in prav zaradi tega lahko pričakujemo več agresivnih potez. Da, najprej na gospodarskem področju, s tarifami, z blokadami, s sankcijami, a tudi diplomatsko, s pritiski na zaveznike, naj ne kupujejo kitajskega blaga in naj se ne vključujejo v novo svilno cesto, na koncu pa z vojaškimi povezavami, pri čemer bodo želeli okrepiti svoje zavezništvo z Japonsko in izgraditi novo z Indijo.

Sam menim, da je za zaustavitev Kitajske prepozno, še posebej pa je Peking v dobrem položaju zaradi arogantnosti ameriške zunanje politike, ki si je uspela ustvariti celo množico sovražnikov. Z Rusijo si Kitajska zavaruje hrbet in zagotovi večino naravnih bogastev, ki jih potrebuje. Z Iranom in Turčijo, tudi Pakistanom, zavaruje Centralno Azijo pred ameriškim vplivom. S svojimi gospodarskimi povezavami številne države prisili, da dobro premislijo, s kom jim je bolje sodelovati, z njimi ali z ZDA. Kakšen Vietnam, ki je sumničav do kitajskih namer, je recimo gospodarsko vedno bolj odvisen. To bi lahko v prihodnje veljalo tudi za marsikatero evropsko ali afriško državo. Kitajsko gospodarstvo se sicer ohlaja, a rast je še vedno okoli 6%, kitajska trgovina z ZDA pa, kljub temu da je obsežna, ni tako velika, da bi trgovinske ovire radikalno znižale rast BDP.

A to ne pomeni, da Trump ne bo poskusil. Če se bo vse skupaj zaostrilo v novo hladno vojno, bomo izgubili vsi.

Advertisements