To v resnici ni zgodba o Luki Mescu, ampak o tem, kako udrihamo po politikih, ki nam niso všeč in ki imajo drugačne interese, kot mi sami in se potem slepimo, da smo pri tem povsem objektivni.

Ampak ostanimo za hip pri Mescu. Kako uspešen je? Po čem ga bomo ocenjevali? Verjetno po tem, če ima podporo med volivci, če bo stranka, katere glavni obraz je, na volitvah obdržala ali povečala število poslancev, če bo ta stranka lahko uresničila del svojega programa. Ne bomo ga ocenjevali po tem, ali promovira ekonomsko liberalne poglede. To bi bilo, no, smešno.

Pa vendar je veliko ocenjevanja politikov prav takšnega. Niti ni težko razumeti, zakaj. Tisti, ki ocenjujejo, imajo namreč interes, da v zvezde kujejo politike, s katerimi se strinjajo in ponižujejo vse, s katerimi se ne. Želijo biti del igre, to pa tako, da skušajo vplivati na javno mnenje. In trdijo, da je ta in ta politik povsem nesposoben, bedak, zguba, ki ga nihče ne podpira in tako naprej. Uspešni in
pametni so potem slučajno vsi, ki jih ti ocenjevalci podpirajo.

Imamo dva politika, Luko Mesca in Mira Cerarja. Mesec je uspešen, ker se je skupaj s stranko, katere del je, postavil na rob vladajoče koalicije, torej je malo notri in malo zunaj, zdaj pa pritiska, da uresničuje vsaj del programa, ki ga ima. Je v položaju, da lahko nekaj doseže, ogne pa se tveganju, ki bi ga prineslo polnopravno sodelovanje v koaliciji. Lahko bi Levica imela svojega ministra in bi tega doletela kakšna afera. Če bi bili del koalicije, bi se neuspehi le te odražali na njihovi podpori. Bili bi v slabšem položaju, kot so zdaj.

Po drugi strani je Cerar kot politik neuspešen. Njegova SMC skoraj nima več podpore in nič ne kaže, da bi se lahko še kdaj vrnil v zlate čase, ko se je kot nekakšen odrešenik zavihtel na mesto predsednika vlade. Je zunanji minister, toda resnici na ljubo na tem položaju ne počne nič posebnega. Da, lahko mu zamerimo tisto njegovo priznanje Guaidoja za venezuelskega predsednika, a to je bolj kot ne brezpredmetno. To majhne države, ki jih nihče ne upošteva, počnejo, da se malo bolj priljubijo ZDA. Venezuela je daleč. Slabše za slovensko zunanjo politiko je, da nekako brezglavo deluje v srednji Evropi. SMC ima tudi vedno manj moči v sami koaliciji, saj se predsednik vlade zaveda, da če pride do predčasnih volitev, njih ne bo več v Državnem zboru. Levica, po drugi strani, bo še vedno tam.

Zdaj, seveda lahko rečete, da vam nek politik ni všeč, ampak bodite dovolj pošteni in pri tem pojasnite, zakaj. Recimo, da ste socialni demokrat in vas vprašajo, kako ocenjujete politika, ki je pravkar postal predsednik vlade, usesničuje pa ekonomsko liberalni program, njegova vlada pa ima 60% podporo. Če boste rekli, da je neuspešen, ker je ravnokar znižal davke bogatim, ste se zlagali samim sebi.
Seveda je uspešen, saj je za vraga vendarle predsednik vlade in ima visoko podporo, ko pa je znižal davke, je le uresničil del svojega programa. Še enkrat, če nekdo uresničuje svoj program in ima pri tem zadostno podporo, ne more biti označen za politično neuspešnega.

Kako bi bilo pravilno? Povedati, da je nek politik uspešen ali ne, da ima podporo ali je nima, da uresničuje svoj program ali ne, potem pa dodati, v čem se sami ne strinjate z njim in zakaj mu nasprotujete. Vse skupaj na kulturen, strpen način, seveda. Če tega ne počnete, ste le ali neumen, ali pa preračunljiv navijač za svojo partijo.