Dva dela prosta dneva, ko se zavedamo svoje minljivosti, obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika in se tudi malo pozabavamo

Večina nas je kar lepo speljala združitev treh različnih praznikov, dneva reformacije, dneva vseh svetih in noči čarovnic. Pozitivno, brez pretresov. Dan, ko enkrat na prestol damo slovenski jezik, dan, ko se spomnimo vseh, ki so umrli in se zavemo, da nas vse čaka enaka usoda in dan, ko se malo zabavamo z iz ZDA uvoženim praznikom.

S tem ni nič narobe.

Kljub temu se občasno srečujemo s kritikami tistih, ki jim gre v nos to ali ono. Nezadovoljstvo se dviguje iz čisto ideoloških razlogov, zadnje časa pa tudi iz okoljevarstvenih.

Če začnemo z vojno proti plastiki. Slovenci imamo zelo radi plastične sveče. Prižiganje sveč v spomin umrlim je lahko čisto krščansko početje, vprašati pa se moramo, ali je res bistvo, da se ves grob zapolni s svečami. Še posebej, ker se pogosto zgodi, da se teh sveč in rož, ki jih prav tako dajemo na grobove, potem do novega leta nihče ne dotakne. Opozarjati na problem plastike v osnovi ni naperjeno proti krščanstvu, čeprav je treba priznati, da je med nami nekaj ljudi, ki ta problem poudarjajo zaradi svojega antikatoliškega sovraštva. Vsi sveti ne bodo nič manj pomembni, če bo na grobovih nekaj manj sveč ali če bomo plastiko nadomestili s čim bolj ekološkim.

Z religijo je povezan tudi dan reformacije. Da, 31. oktobra obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika in jezik je temelj naše samostojnosti, a s katoliškega vidika se lahko zdi, da imamo ta praznik v Sloveniji samo zato, ker je nekdo hotel s tem RKC zadati še en udarec. Nekaj je zagotovo na tem, ampak za večino to ne bi smelo biti tako. Bolje za vse nas je, če v obeleževanju tega dne iščemo skupne točke, kot tisti, kar nas razdvaja.

Noč čarovnic ima daljšo zgodovino, kot potrošniško veselje, ki smo ga uvozili iz ZDA in če bi kopali globlje, bi našli povezavo s 1. novembrom. Je dan, oziroma noč veselja za otroke, nedolžna zabava pač, ki jo izkoriščajo trgovine, da prodajajo to in ono. Nič hudega. Podobno, kot se nam je zgodilo z božičnimi prazniki.

Najhujša napaka, ki jo človek lahko naredi je, da se začne utapljati v sovraštvu, ki se maskira za kritiko. V tem primeru je najbolje ta dva dela prosta dneva najbolje izkoristiti, premisliti svojo minljivost, prebrati kakšno knjigo in se tudi nekoliko pozabavati. Saj veste, tisti volk, ki ga hranite, bo na koncu postal močnejši.

Advertisements