Rusija resnično je energetska velesila, ki nase veže vedno več držav. V preteklih dnevih se je ruski predsednik Vladimir Putin mudil v Turčiji, kjer je skupaj s turškim predsednikom Erdoganom svečano odprl Turški potok, 930 kilometrov dolg plinovod, ki bo čez Črno morje Turčiji in potem nekaterim državam Evrope, dostavljal ruski plin.

Plinovod ne bo le zmanjšal vloge Ukrajine kot tranzitne države za ruski plin, okrepil bo povezanost Turčije in Rusije, ki se že tako krepi zaradi nesoglasij med Ankaro in zahodom. Turki so kljub nasprotovanju ZDA od Rusije kupili protizračne sisteme S-400 in bodo zaradi vedno hujših ovir pri prodaji orožja zagotovo zainteresirani še za marsikaj drugega. Velik projekt je tudi gradnja drugega jedrskega reaktorja v Turčiji, za kar je licenco pridobil ruski Rosatom.

Proti koncu lanskega leta sta Rusija in Kitajska v uporabo predali plinovod imenovan Sila Sibirije in s tem še okrepili svoje sodelovanje, ki se iz strateškega partnerstva vedno bolj spreminja v pravo zavezništvo. S tem so si v Moskvi zagotovili, da bodo imeli pomembnega odjemalca na vzhodu, če bi se na zahodu kdaj odločili še bolj zaostrovati sankcije, nekaj kar bi v Washingtonu, kjer bi svoj plin radi dražje prodajali Evropejcem, še kako radi videli.

V soboto je na obisk ruskemu predsedniku prišla nemška kanclerka Angela Merkel. Nemčija je še ena država, ki želi ruski plin in nič ne kaže, da bi se uklonila ameriškim sankcijam, s katerimi želijo tik pred zdajci zaustaviti dokončanje Severnega potoka 2.  Zdi se tudi, da Nemčija ni stoodstotno zavezana ameriškemu projektu izolacije Rusije in skuša voditi neodvisno zunanjo politiko. Gospodarske povezave so pač zelo pomembne.

Napad ZDA na generala iranske revolucionarne garde v Bagdadu in povračilni napad Irana na dve ameriški oporišči v Iraku, je vodilne v Bagdadu očitno prepričal, da bi bilo modro izpopolniti svojo protizračno obrambo. Glede na neučinkovitost ameriških Patriotov v Saudski Arabiji,  ne preseneča, da bi Irak rad šel po poti številnih drugih držav in si pridobil ruske protizračne sisteme,v tem primeru S-300. Rusija bi lahko izkoristila spor med Iranom in ZDA in v Iraku povečala svojo prisotnost.

Pravzaprav je skorajda neverjetno, kaj je Rusija, ki ni ravno bogata država, uspela v kratkem času storiti na Bližnjem vzhodu. Iz Erdoganove Turčije, ki je sestrelila rusko bojno letalo, je uspela ustvariti partnerja in Saudsko Arabijo, ki jih je hotela na kolena spraviti s poplavo poceni nafte, prisiliti, da so se do ruskega predsednika obnašali kot dobri gostitelji, ko je ta tja prišel na obisk. Rusi imajo zdaj odprta vrata  povsod, še celo v Izraelu.

To je posledica zrele zunanje politike, za razliko od ameriških pritiskov, sankcij in vojaških napadov, ki se kar vrstijo in ustvarjajo celo množico nasprotnikov. In to ni samo diplomacija plinovodov. V Moskvi se zavedajo, da potrebujejo čim več partnerjev in da so močne gospodarske vezi lahko garancija za boljše diplomatske stike in večji vpliv v svetu.