SDS preprosto ne zna z ljudmi. Milo rečeno

Lahko bi jim svetovali, naj si dobijo nekaj dobrih predstavnikov za stike z javnostmi, ki bodo popravili njihovo izredno negativno podovo, za katero so si krivi sami. Vse posmehovanje, grožnje in napadi samo podaljšujejo seznam njihovih nasprotnikov. Nad tem bi se morali zamisliti, a se seveda ne bodo.

Generalna direktorica policije Tatjana Bobnar, ki upravičeno ni pustila Komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb prestopiti svojih pooblastil, je le ena izmed mnogih. V SDS so iz obiska komisije, ki je bil čisto upravičen, zaradi groženj poslanca Mahniča sprožili strel v lastno koleno. Če bi se Mahnič le znal primerno, kulturno obnašati in ne groziti, bi ne bilo škode. Enako je z grožnjo SDS Rudiju Rizmanu, prvopodpisanemu pod javno pismo, ki je svarilo pred vlado te stranke. Takšni poskusi zastraševanja le dokazujejo večini Slovencev, da oblast te stranke ne bo nekaj dobrega. Če je že zdaj tako, kako šele bo?

To je le vrh ledene gore. Vojske spletnih trolov vsakodnevno napadajo vsakogar, ki si drzne le blago podvomiti v delovanje stranke, kaj šele, če je zelo kritičen, njihovi mediji brutalno obračunavajo z vsemi nasprotniki, politiki pa, ki bi morali biti nad vsem tem, vse skupaj samo še podpihujejo. Nič čudnega, če SDS ne more prebiti svoje zabetonirane podpore in da tokrat ne drvi na predčasne volitve, ker so očitno spoznali, da so zgodbe o veliki podpori, ki je lažne ankete javnega mnenja ne merijo, samoprevara.

Problem je, da se ta napačna strategija širi od vrha navzdol in je premišljena in namerna. Cilj je očitno prestrašiti in ponižati vse nasprotnike, da bi se nehali upirati pohodu na oblast enega človeka. Ni cilj prepričati večino Slovencev, da je stranka sposobna uresničiti program, ki bo koristil državljanom. Če bi to bil cilj, bi namreč v trenutku zamenjali vodstvo in spremenili način izražanja in kar naenkrat bi odpadlo ogromno razlogov, zakaj večina Slovencev pod nobenim pogojem noče sodelovanja njihovih izvoljenih predstavnikov s to stranko. Seveda, še vedno bi bili kritični, a takšnega sovražnega odklanjanja kot zdaj ne bi bilo.

Če smo že pri sovražnem odklanjanju, je treba opozoriti, da politika SDS, njihovih medijev in spletnih aktivistov vodi v porast sovraštva na drugi strani in čisto mogoče je, v pojav zrcalne slike. Nekaj podobnega, kot se je zgodilo v ZDA po zmagi Donalda Trumpa in so demokrati začeli širiti teorije zarote in njim naklonjeni mediji hujskati množice k nasilju nad Trumpovimi privrženci, češ da so fašisti. No, tega, da si bi levica omislila svoje tovarne sovraštva in legije trolov na spletu, ali celo organizirane, oborožene formacije, ki bi lovile ‘fašiste’, se moramo resnično bati. To bi namreč pomenilo državljanjsko vojno.

Ampak kaj storiti? Pozivi SDS, naj že končno zamenja svojega predsednika in umiri igro, tako ali tako ne bodo uspešni. Zato se bojim, da je pred nami vedno več politične nestabilnosti in nasilje z obeh strani ni več izključeno.