Kakorkoli težke so že razmere, v katere nas je pahnil koronavirus, se moramo zavedati pomena demokratične ureditve, spoštovanja človekovih pravic in moči svobodne izmenjave mnenj, tudi če so ta pogosto zelo kritična. Edino pri širjenju lažnih novic je treba potegniti zavoro, da ne bi prišlo do pretirane panike, ki je lahko še bolj smrtonosna, kot sam koronavirus.

To ne pomeni, da državljani nimamo dolžnosti, da se držimo navodil vlade. Moramo se. Od naše discipliniranosti in solidarnosti je odvisno, kako bomo prebrodili to krizo. V tem trenutku je socialna distanca najbolj pomembna. Kdorkoli lahko, naj ostane doma, tisti ki ne morejo, naj bodo čim bolj previdni.  Številna življenja so na kocki.

Vendar pa je dobro tudi, da se izmenjujejo mnenja in tudi kritike na račun delovanja vlade in celotnega sistema, ki to državo drži pokonci. Vsak ima, mora imeti to pravico. Na kratko, vsak ima pravico povedati, če se ne strinja s tem ali onim ukrepom, a držati se ga mora kljub temu. Ko se bo zdravstvena kriza prevesila v gospodarsko, bodo politični igralci poklicani, da predlagajo svoje rešitve in boj med predlogi, med vizijo reševanja gospodarstva in posameznih državljanov, bo zelo pomemben. To je temelj demokracije, to tržišče idej, med katerimi lahko državljani izbirajo na volitvah. In te bodo čez dve leti, kar ni tako oddaljeno.

Prav tako kriza ne more biti izgovor, da se omejuje delovanje medijev, ki morajo, kakor vedno, gledati pod prste vladajočim in opozarjati na napake, ali celo na korupcijo. Omejevanje nadzorne funkcije medijev je nekaj, česar preprosto ne smemo dopustiti, če želimo hraniti svobodno družbo.