Za leto 2021 je DZ proračun sprejel že novembra lani, z zdaj predlaganimi spremembami pa se prihodki znižujejo na 10,72 milijarde evrov, medtem ko se bodo odhodki povečali na 13,47 milijarde evrov. V letu 2022 naj bi se prihodki povzpeli na 11,01 milijarde evrov, odhodkov pa bo za skupaj 12,60 milijarde evrov.
Saldo državnega proračuna se bo posledično izboljševal, je ugotovil minister. Leta 2021 je proračunski primanjkljaj predviden v višini 5,6 odstotka BDP-ja, leta 2022 pa v višini 3,1 odstotka BDP-ja.
Od prejšnje gospodarske krize se je predsednik vlade naučil, da brezglavo varčevanje ni najboljša pot naprej. Tokrat je odziv na krizo, ki jo je povzročil Covid-19, mnogo boljši. Pravzaprav je takšen, kot bi ga sprejela prava socialistična vlada. Vprašamo se lahko, ali mnogi podporniki strank SDS in NSi, ki jim je bližje ekonomsko liberalna gospodarska politika, ta zasuk jemljejo pozitivno.
Zadolženost države glede na BDP se bo posledično dvignila, vendar pa bo gospodarska rast v prihodnje to znova znižala. Jasno je, da smo s to krizo izgubili vse, kar smo v letih rasti od prejšnje uspeli popraviti. Pred krizo se je zadolženost glede na BDP znižala na 66%, po besedah ministra za finance Andreja Širclja pa naj bi letos narasla na 82,4%, kar je približno enako, kot na vrhuncu slovenske zadolženosti glede na BDP, leta 2015.
Marsikaj bo odvisno od zunanjih faktorjev. Slovenija je majhna država, močno vpeta v gospodarstva drugih držav in če tam ne bodo vodili ustrezne gospodarske politike, bomo trpeli tudi mi.
Jinov svet 