Bidnova administracija svojo pozornost z Bližnjega vzhoda preusmerja na Kitajsko

Američani so že pred leti spoznali, da bo njihov največji konkurent Kitajska in da vzhodna Azija postaja najpomembnejša svetovna regija. Že Barack Obama je govoril o preusmeritvi ameriške pozornosti in pod Donaldom Trumpom je postalo očitno, da bo Washington naredil vse v svoji moči, da omeji rast Kitajske. S predsednikom Bidnom se bo ta usmeritev le nadaljevala.

Kot poroča Politico, je svetovalec za nacionalno varnost Jack Sullivan prestrukturiral direktorata za Bližnji vzhod in za Azijo, pri čemer je zmanjšal prvega in okrepil slednjega. ‘Premik, o katerem pred tem ni bilo poročil, je zadnji znak, da bo nova administracija v zunanjepolitičnih iniciativah za prioriteto postavila Kitajsko,’ še pišejo pri Politico.

To ni nobeno presenečenje. V Washingtonu so spoznali, da bodo v prihodnosti deležni tekme treh velikih sil, ZDA, Rusije in Kitajske, v bistvu pa gre za strah pred izgubo primata v svetu, v katerem Kitajska vedno bolj dokazuje svojo gospodarsko moč. Katastrofalni odziv na krizo s Covid-19 je še poslabšal status ZDA, da ne govorimo o ne preveč mirni predaji oblasti med starim in novim predsednikom. Posnetki vojaštva na ulicah Washingtona pač niso utrdili podobe ZDA kot svetilnika svobode in demokracije.

Kot so zapisali pri Politico, je načrtovan umik iz živega peska bližnjevzhodnih konfliktov in preusmeritev v vzhodnoazijsko regijo mogoče račun brez krčmarja. Seveda, v Washingtonu se bodo vedno čutili poklicane, da se vmešavajo v notranje zadeve držav na Bližnjem vzhodu, kar bo pomenilo, da bodo tam obdržali svojo prisotnost, to pa bo zahtevalo določeno ceno.

Pod Trumpom so ZDA že začele novo hladno vojno proti Kitajski in tega bi se morali zavedati vsi. Sicer še ni takšnega rožljanja z orožjem, kot med hladno vojno med ZDA in Sovjetsko Zvezo, a ameriška mornarica že provocira blizu kitajskih meja in prvi streli v trgovinski vojni so bili izstreljeni že zdavnaj, da ne govorimo o propagandni vojni, ki se proti Pekingu vodi pri vprašnjih Ujgurov, Tibetancev in Hong Konga. Za razliko od Trumpa bo Biden bržkone govoril tišje in bolj prijazno, a interesi v ozadju bodo enaki. Ob tem je treba pozornost usmeriti tudi proti Rusiji, ki je med demokrati v zadnjih štirih letih postala grešni kozel za skoraj vse njihove težave. Težko je že verjeti, da je situacija z Navalnim čista slučajnost, jasno pa seveda je, da bodo ZDA ta primer uporabile za dodatne pritiske na svoje evropske partnerje, da se odrečejo trgovini z Rusijo, še posebej pa na Nemce, da se tik pred zdajci odpovejo plinovodu Severni tok 2. Nekaj, kar ni več posebno verjetno, saj do dokončanja le tega manjka le še okoli 150 kilometrov.

Kar sledi zdaj, je v prvi vrsti diplomatska ofenziva ZDA, ki bodo želeli na svojo stran pridobiti čim več zaveznikov. Čas, ko bi se same lahko spopadle z vedno močneje povezanima Kitajsko in Rusijo, je namreč že minil.