Slovenska vlada, to se pravi Janševa vlada, se je iz prejšnje velike krize naučila, da varčevanje vodi v dodatno krčenje gospodarstva, kar se pozna na višji brezposelnosti, manjših proračunskih prihodkih in na koncu celo v višji zadolženosti države glede na BDP. V času krize s Covid-19 je vlada ubrala povsem drugo pot. Ali je to naredila, ker se je nekaj naučila iz prejšnje krize, ali pa ker je le posnemala druge evropske države, ni tako pomembno. Dejstvo je, da vodi čisto socialistično politiko, ki želi v času krize pomagati gospodarstvu in državljanom z izdatnimi finančnimi injekcijami.
Za zdaj so rezultati dobri. Slovenija beleži nizko brezposelnost in po hudem padcu, visoko gospodarsko rast. Res je, da ta rast prihaja po odboju z zelo nizke stopnje, vendar pa tega odboja skoraj zagotovo ne bi bilo, če ne bi bilo velikih proračunskih izdatkov. Ne bi bilo povečane gospodarske aktivnosti, ne bi bilo večje potrošnje posameznikov, saj bi vsi bili v krču in bi v strahu pred prihodnostjo varčevali, nikakor pa trošili ali investirali.
Seveda država plačuje ceno v obliki zadolževanja, toda dolgoročno je to mogoče preseči z visoko gospodarsko rastjo in počasnim odvajanjem od državne pomoči. Oboje lahko namreč sčasoma privede do uravnoteženega proračuna in odplačevanja dolgov.
Primanjkljaj v državni blagajni znaša 2,23 milijarde evrov in je bil malenkost višji kot lani ob tem času.
Za ukrepe po protikoronski zakonodaji je bilo iz državnega proračuna letos do konca julija izplačanih dve milijardi evrov, potem ko se je v letu 2020 ta znesek ustavil pri 1,88 milijarde evrov.
Posledica tega trošenja je zelo visoka gospodarska rast:
Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije se je v drugem letošnjem četrtletju povečal za 16,3 odstotka na letni ravni. Največ je k tej rasti po podatkih državnega statističnega urada prispevala rast obsega zunanje trgovine, močno so se povečale tudi nanlžbe in poraba gospodinjstev.
Slovenski vladi dokaj dobri gospodarski rezultati seveda ne bodo povečali priljubljenosti med njihovimi nasprotniki. Ti se bodo ubadali s proračunskim primanjkljajem, toda vse to je rahlo cinično, saj gre v resnici za čisto socialistično politiko, ki za zdaj dobro deluje. Kakšna bi namreč bila alternativa? V času krize vztrajati pri uravnoteženem proračunu? To bi potem pomenilo celo nižanje plač v javnem sektorju in odsotnost pomoči za pomoči potrebne. Deli gospodarstva bi se nam sesuli in imeli bi ogromno brezposelnih, za katere pa potem, če bi vztrajali pri uravnotežem proračunu, spet ne bi imeli denarja.
Ne morem in ne bom kritiziral zadolževanja v času hude krize. Verjamem, da je dolžnost države, da pomaga gospodarstvu in državljanom, da se postavijo na noge. Da, trošenje države ni vedno najbolj racionalno in marsikateri evro najde svojo pot v nepravi žep, ampak to je cena takšne politike. Alternativa bi bila mnogo slabša. Verjamem tudi, da se je mogoče s proračunskim primanjkljajem uspešno spopasti in v teku let znižati zadolženost države, ne da bi pri tem morali ostro zarezati v plače zaposlenih v javnem sektorju, v investicije v infrastrukturo ali v subvencije podjetjem. Ključna je gospodarska rast in višanje proračunskih prihodkov ter počasnejša rast izdatkov.
Jinov svet 