Tako je na vprašanje o možnosti sodelovanja z NSI v Dnevnikovem Objektivu odgovorila predsednica Socialnih demokratov:

Pogovarjamo se štiri stranke in nihče drug. Ne gre za odpiranje strankam, kot sta NSi in SDS. Socialni demokrati in sama osebno ne vidimo nobene možnosti ne priložnosti za sodelovanje s SDS, prav tako si ne želimo koalicije z NSi. Štiri stranke – SD, LMŠ, Levica in SAB – postavljamo platformo za nov projekt. Če se bo v političnem prostoru pojavila neka nova stranka, s katero bomo imeli vsebinske skupne točke, se lahko pogovarjamo. Rezultat po volitvah bo pokazal, ali smo sposobni oblikovati levosredinsko vlado, in šele nato bo mogoče oceniti, ali nas politična realnost sili v drugačne rešitve in kompromise.

Pred naslednjimi volitvami se volilnemu telesu postavlja jasno izbiro med trenutno vlado, v kateri bosta bržkone preživeli le SDS in NSi in štirimi strankami opozicije. Takšna jasna izbira je dobrodošla, saj bodo volivci lahko odločili, kakšno Slovenijo si želijo.

Tanja Fajon je bila v preteklih tednih deležna nekaj kritik, ker bi naj ne bila dovolj ostra v zavračanju sodelovanja ne le s SDS, ampak tudi z NSi.

Odkar sem predsednica stranke, se z Matejem Toninom ali komerkoli drugim iz te stranke nisem sestala na nobenem pogovoru. Srečujeva se v televizijskih studiih in takrat mu vedno povem, da dokler bo NSi v vladi, ki vodi škodljivo politiko in privatizacijo zdravstva ter izvaja milijardna vlaganja v vojsko, to ni stranka, s katero bomo socialni demokrati sodelovali.

Mislim, da je jasno, da v primeru, da SD, LMŠ, Levica in SAB na volitvah ne bodo zbrale večine, to odpira vrata pogovorom z drugimi strankami. Zagotovo bi si v teh strankah želeli, da bi našli koga, ki bi jim bil ideološko blizu, toda če tega ne bo, bo v nekem trenutku tudi NSi postala potencialni partner. Seveda bo potem zelo težko v koaliciji obdržati Levico. Razlika v pogledih med Levico in NSi je namreč dokaj velika, še večja, kot med SD in NSi. Jasno je tudi, da bi takšno sodelovanje zahtevalo pripravljenost na sklepanje kompromisov na eni in na drugi strani. Ampak takšna je politika in na koncu je treba znati zbrati 46 poslancev. Je pa res, da bolj radikalni nasprotniki Janševe vlade tega nočejo sprejeti in hočejo kaznovati vse njegove sodelavce.