Leta in leta sem s strani konservativne opozicije poslušal ostre kritike na račun slovenske države. Vse je bilo narobe. Ne le država kot skupek institucij, od sodstva do policije, od javne uprave do šolstva. Kritike so šle v skrajnost. Slovenija je bila predstavljena malodane kot Severna Koreja, otočec ‘socialistične neumnosti’, iz katere mladi tako bežijo, da se bo kmalu izpraznila in povsem propadla. Da ne govorimo o gospodarskih kazalcih. Vse kar so vlade naredile, je bilo narobe. Gospodarska rast je bila prenizka, ali pa celo lažna. Cena bencina previsoka. Nezaposlenost previsoka. Zaposlenost prenizka, in ko je enkrat postala zelo visoka, spet ni bilo prav, ker je v Slovenijo prišlo toliko tujih, manj izobraženih delavcev. Proračunski primanjkljaj je tudi bil vedno previsok in država tako zadolžena, seveda zaradi potratnega javnega sektorja, da je bil propad tik pred vrati. Vedno znova.
In potem je konservativni blok prišel na oblast, Janez Janša je postal predsednik vlade in kar naenkrat sta se v Sloveniji začela cediti med in mleko. Sonce je posijalo. Gospodarska rast rekordna, brezposelnost nizka, proračunski primanjkljaj je kar naenkrat prenehal biti problem. No, saj je še kaj narobe, ampak to so posledice slabih preteklih vlad in ‘globoke države’, ki da namerno ruši vse pozitivne vladne ukrepe. Ali tako nekako.
Slovenija je že dolgo dokaj uspešna država in tukaj se ne živi tako slabo. Slabše kot v Avstriji, boljše kot na Madžarskem ali Češkem. No, vsaj za večino. Tisti, ki kritizirajo enakost v naši državi, radi na Češkem vidijo samo največje zaslužkarje in višji srednji sloj in jih malo briga, da so pri nas minimalne plače še vedno višje kot tam. Država solidno deluje in ima zmerno gospodarsko rast in tudi pod bremenom dolgov se očitno ne bomo sesedli, čeprav nekateri to napovedujejo že zadnjih trideset let. V Sloveniji ne hodimo čez brezdomce, kakor je to primer v številnih ameriških mestih, ne bankrotiramo, če moramo v bolnišnico, imamo dokaj dobro in dostopno šolstvo in dobro socialno mrežo. Smo čista država, polna gozdov. Večina si lahko privošči počitnice. Smo tudi varna država. Tukaj spadamo celo med vodilne v svetu. Global Peace Index nas je uvrstil na peto mesto. Sicer je takšnih seznamov celo morje, ampak bo že držalo. Nismo Afganistan. Nismo niti Mehika.
Ne delamo si usluge, ko sami sebe dajemo v nič, a to zelo radi počnemo. Pri tem je naš odnos do stanja v državi pogosto odvisen od tega, kdo je na oblasti. Če so na oblasti naši, je vse v redu, če niso, je vse narobe. Manjka nam poštenosti, da bi priznali, da ni vse super, a da tudi ni vse zanič. Da smo normalna država, kakršnih je veliko v svetu. Imamo svoje prednosti in svoje slabosti. Imamo majhne razlike med bogatimi in revnimi ( in tega nekateri ne bodo priznali nikoli na svetu, pa če jim še tako pred nosom mahaš s podatki), a nismo tako zelo konkurenčni kot marsikdo drug. Kljub temu gospodarsko uspevamo.
Jinov svet 