Ni samo Janša kriv, da ljudje ne zaupajo več in da sovražijo novinarje

Slovenija ni nič posebnega. V zadnjih mesecih se po Evropi vrstijo množični protesti tako imenovanih proticepilcev, koalicije ljudi, ki ali nasprotujejo obveznemu cepljenju, ali ukrepom, ki omejujejo javno življenje, ali pa so celo privrženci najbolj norih teorij zarot. Ti protesti so pogosto množični in na njih prihaja do nasilnih izgredov. Evropske policije se nanje odzivajo različno, ponekod izredno krvoločno. Mediji te proteste ignorirajo, ali pa jim posvečajo bolj malo pozornosti.

Če je skoraj v vsaki državi določen odstotek ljudi, ki nasprotujejo vladnim politikam boja protiv Covid-19, pa so razlike v tem, kako velik ta odstotek je. Ponekod se je večina prebivalstva pripravljena cepiti in lažje sprejema vladne ukrepe, ponekod je odpor zelo močan. Slovenija, se zdi, spada med slednje. Ne, da bi protesti bili kaj posebej nasilni, to (še) niso, a nobeni pozivi ali grožnje očitno ne premaknejo skoraj polovice prebivalstva, naj se cepi. Preprosto vkopali so se in jih ni več mogoče prepričati. Če že, potem se ljudje zdaj cepijo, ker želijo normalno življenje, ne ker bi verjeli v učinkovitost cepiv. Tisti, ki zaupajo cepivom, so namreč to že zdavnaj naredili. To pojasnjuje vladni premik v smer obveznega cepljenja.

Covid-19 je le še eno poliitčno bojno polje. Spet, Slovenija ni izjema. Medtem ko se vlada trudi, priznajmo da izredno nevešče, spopasti se s to krizo in prepričati ljudi, naj se držijo ukrepov in se cepijo, opozicija napada skoraj vsako njihovo potezo. Na nek način je to normalno, saj je takšna v demokraciji pač vloga vlade in opozicije. Vendar pa se je ob tem dobro zavedati, da ta boj poteka in da ni najbolj pametno slepo zaupati ne vladi, ne opoziciji. Vsak pač vleče vodo na svoj mlin iz želi iz te krize priti čim močnejši.

En očitek, ki ga ni treba jemati pretirano resno, je da so Janša in njegovi privrženci s svojim obnašanjem skozi leta tako zelo načeli zaupanje ljudi do institucij, do novinarjev, celo do znanosti, da zdaj ni nobeno presenečenje, če se protestov v prestolnici udeležuje toliko ljudi in skoraj polovice Slovencev ni mogoče prepričati z nobenim argumentom. Da, politika nenehnih napadov je Sloveniji naredila veliko škodo, toda vprašanje zaupanja ni povezano samo s tem. Ni samo Janša kriv, če ljudje sovražijo novinarje in se informirajo na družabnih omrežij. Tu gre za globlji problem, ki ga pa skoraj nihče noče videti, ker bi se potem moral pogledati v ogledalo, še posebej, če je sam novinar ali del kakšne elite v tej državi.

Zakaj ni zaupanja? Zakaj ljudje ne verjamejo novinarjem? Zakaj se smejijo strokovnjakom? Zakaj raje verjamejo neznancu na družabnem omrežju, kot zdravniku pri poročilih na javni televiziji? Kakšni so vzroki?

Dlje od pripisovanja vse krivde političnim nasprotnikom ne pridemo. Nočemo videti družbenih neenakosti, nočemo se soočiti z neučinkovitim izobraževalnim sistemom, slepimo se, da poneumljanje, ki se ga gredo mediji, ne gre mimo brez posledic, da nenehno iskanje afer in brezobzirno rušenje vsakogar, ki ni naše politiične barve, vodi v svet sovraštva in delitev. Prav tako si nočemo priznati, da živimo v svetu laži, ki si jih niso izmislili na družabnih omrežjih, ampak so z nami že zelo dolgo. Samo neumni verjamejo, da je mogoče zaupati čisto vsemu, kar se jim pove pri osrednjih poročilih ali pri časopisu s tradicijo. Navsezadnje se z lažmi prodaja celo vojne in ko resnica pride na dan, nihče ne odgovarja. Čez lužo tisti, ki propagirajo vojne, celo ne morejo izgubiti, čeprav se vedno znova motijo. Nagradijo jih za njihove laži in neumnosti, medtem ko se tiste, ki govorijo resnico in katerih napovedi se uresničijo, preprosto izrinjajo na obrobje. No, saj je tudi v Sloveniji tako.

Ljudje to vidijo. Potem se čudite, da ne zaupajo, da cepiva delujejo? Pomislite, koliko laži so že morali požreti v življenju. Saj se vsak strinja, da politiki lažejo, večina celo s tem, da lažejo z njimi povezani mediji, kako nemogoče je potem, da bi lagali o cepivih ali o nekem virusu? In če pomislimo, kolikokrat je kakšna medicinska sestra morala požreti poniževanje na delovnem mestu, potem se tudi ne moremo čuditi, če so medicinske sestre manj pripravljene zaupati, kot zdravniki s svojimi čudovitimi plačami.

Ne, zaupanje se izgublja že zelo dolgo. Ponekod bolj, drugje manj. V zahodnih državah, se bojim, je propagandna mašinerija bolj učinkovita, kot recimo na vzhodu Evrope, kjer se ljudje še iz časa prejšnjih sistemov zavedajo, da je lahko vse, kar se jim govori po televiziji, preprosto laž. V zahodnem svetu marsikdo še vedno živi v iluziji, da mu BBC in CNN vedno govorita resnico. Enostavno jim je prodati vojne in vzbuditi strah in sovraštvo, kakor to počnejo recimo proti Rusiji in Kitajski.

Proticepilsko gibanje je v Sloveniji svoje roge pokazalo že zelo hitro po začetku krize s Covid-19. Zanimivo je bilo ob tem opazovati naša dva politična bloka, kako so te ljudi preprosto porivali v naročje svojiega nasprotnika in potem s prstom kazali nanje, češ, glejte jih norce. Od začetka so njihovo prisotnost oboji tudi podcenjevali, se pretvarjali, da gre za majhno in nepomembno skupino ljudi, čeprav je bilo hitro jasno, da jih je zelo veliko in da presegajo tradicionalne politične delitve. Vsakemu, ki je pošteno premislil, kako je s tem, je bilo tudi jasno, da gre skoraj za polovico prebivalstva. Tisti, ki svet vidijo samo skozi svoje ozke politične boje, so vse skupaj seveda želeli prikriti. Toda, včasih resnica preprosto udari v obraz in se je ne da več ignorirati. Kar ne pomeni, da še vedno nismo tarča manipulacij. Ena izmed takšnih je, da so ti protestniki posledica delovanja Janeza Janše in njegovih privržencev. Niso. So posledica gnitja naše družbe in to ni povezano samo z eno politično opcijo.

V prihodnje bo še zelo zanimivo iskati definicije tega novega bloka v slovenski družbi in opazovati, ali se bo iz vsega izcimila kakšna nova politična sila. Kakor zdaj kaže, gre za veliko ljudi, ki so do zdaj stali ob strani, ki jih politika niti ni zanimala, ki sovražijo Janšo, a ne zaupajo niti opoziciji. Gre za ljudi, ki ne spremljajo poročil, ki sta jim Nova24tv in Rtv Slovenija čisto enaka aparata laži in ki že zdavnaj poslušajo ljudi, za katere novinarji pogosto še slišali niso, ali pa jih zdaj šele spoznavajo. Tradicionalni mediji nanje nimajo nobenega vpliva več. Nastaja nova cepitev v slovenski družbi, ki presega stare delitve. Vsaj to bi si lahko že priznali.