V petkovi Tarči na Rtv Slovenija je v negativnem smislu blestel notranji minister Aleš Hojs. Pogovorna oddaja, ki pogosto, tudi zaradi narave vodenja, presega meje dobrega okusa, se je tokrat sprevrgla v prvovrsten cirkus, ob katerem se je zdelo, da je še celo vedno umirjeni koordinator levice Luka Mesec začel izgubljati potrpljenje. Bivši predsednik vlade Marjan Šarec se je bolje znašel v igri besed, saj tudi on rad operira z duhovitimi opazkami. A notranjega ministra seveda ni mogel preseči.

Četrti gost Tarče je bil predsednik NSi in obrambni minister Matej Tonin. Kakšna razlika! Hojs in Tonin sta člana iste vlade, a njuno obnašanje je povsem drugačno. Medtem ko Hojs nenehno provocira in žali, se Tonin trudi ohranjati videz spodobnega, umirjenega politika. Tako je v Tarči nenehno ponavljal uspehe Janševe vlade in se ni pustil zaplesti v kakšne bolj ognjevite besedne spopade.

Med SDS in NSi je seveda pomembna razlika v pristopu in Hojs in Tonin sta dobra primera tega, a lahko bi primerjali kar oba predsednika strank, Janšo in Tonina, saj je prav zaradi Janše stranka SDS takšna, kot je. Medtem ko SDS zanaša v skrajnosti in goji agresiven in konflikten odnos, se v NSi trudijo ohranjati zmernost. Ni ga med njihovimi ministri, ki bi si dovolil kaj takšnega, kot to, kar si dovolita Hojs ali Simoniti. Gre za ljudi, ki korektno opravljajo svoje delo, seveda v skladu s svojimi vrednotami in ideologijo, ki ji sledijo in ta je pač konservativna in kot takšna ne more biti po godu politični levici. A v svoji osnovi je celotna stranka NSi ena zmerna, moderna konservativna stranka, kakršna je na primer nemška CDU ali avstrijska ÖVP. V normalni državi bi prav takšna stranka bila vodilna sila politične desnice, a Slovenija na žalost ni normalna država. Ne, pri nas je politično desnico v skorajda monoliten blok zboksala SDS in vsi čutimo posledice.

Toda, kritiki z levice nočejo videti razlike med SDS in NSi. Zanje je to vse enako in je vse treba odplakniti na smetišče zgodovine. Tonin, Hojs, le dve strani istega kovanca. Pa sta res? Seveda nista. Napaka je, da se obe stranki enači in enako ihtavo sovraži. Namreč, če se obnašate, kot da ni nobene razlike, potem se to na koncu lahko tudi res zgodi. Na kratko, Hojsi. Pomislite, če svoje politične nasprotnike mečete v isti koš in se ne ozirate na to, če je nekdo do konca sovražen in žaljiv, drugi pa se trudi biti umirjen in je pripravljen na konstruktivno debato, potem na neki točki slednji začne razmišljati, da nima nobenega smisla biti prijazen. Tako ali tako bo deležen le napadov, kritik, sovraštva. Zakaj potem preprosto ne bi nenehno napadali politične nasprotnike, se jim posmehovali in jih žaliti? Kakšne razlike tako ali tako ne bo. Mostovi so namreč že zdavnaj porušeni.