Evropski birokrati so se strinjali, da ne bo takšna velika škoda, če bodo Evropejci to zimo zmrzovali, če bodo le lahko ostro in odločno pokazali ruskemu medvedu, kje mu je mesto.

Da, to je šala, ampak nekako tako se v odnosu do Rusije obnaša Evropska unija. Nimajo sicer v rokah več mehanizmov, s katerimi bi lahko Ruse kaznovali in mučili, saj so do zdaj porabili že zelo pester nabor gospodarskih in političnih sankcij in se Rusi s samo EU niti ne pogovarjajo več, toda to ne pomeni, da se proti vzhodu ne strelja več. S praznimi patroni, vsekakor.

Eden takšnih je nagrada Saharova, ki jo je Evropski parlament podelil ruskemu blogerju in voditelju manjšega dela ruske opozicije, Alekseju Navalnemu. Med finalisti za to nagrado so se nahajali sami simboli nedavnih porazov zahodnega sveta, od Afganistana, Bolivije, do Rusije. K sreči se Evropski parlament ni odločil nagrade podariti nekdanji predsednici Bolivije, skrajni desničarki, ki se je na oblast povzpela z državnim udarom, mimo volje ljudstva. Navalni do zdaj pač še ni imel v rokah vzvodov oblasti in ni mogel narediti toliko slabega, razen tega, da je tujim interesom služil za destabilizacijo svoje lastne države. Seveda bomo vsi spregledali njegovo nekdanje dobrikanje skrajnemu nacionalizmu in grde besede o narodih Kavkaza. Recimo, da se ljudje lahko tudi spremenijo in da se Navalni je. Recimo.

Na tem mestu se o evropski zunanji politiki ni več mogoče pogovarjati resno, saj je vse skupaj ena velika šala. Nekaj takšnega, kot enotna zunanja politika EU niti ne obstaja, saj so skupne institucije šibke in pogosto govorijo z drugačnim jezikom, kot posamezne države članice. To je tudi razlog, zakaj marsikdo po svetu raje govori s tistimi državami članicami, ki so pripravljene na dialog, izogne pa se skupnim evropskim institucijam. Tu in tam si le te kdo grdo privošči, kakor tedaj, kot je turški predsednik Erdogan predsednico Evropske komisije poslal sedeti na sofo, sedež pa ponudil predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu. Mimogrede, to, da imamo Evropski svet, Svet EU, Evropsko komisijo, visokega predstavnika za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, povzroča veliko zmedo. Večina državljanov držav članic EU sploh ne ve, kdo v takšnem sistemu plača in kdo pije.

Prav tako ni mogoče resno jemati raznih nagrad, ki jih zahodne države podeljujejo predvsem zato, da izvajajo pritisk na svoje nasprotnike. Medtem Assange, ki so ga nekdaj kovali v zvezde, še vedno ždi v britanskem zaporu, da ne govorimo, kaj je ameriška zaveznica Saudska Arabija naredila z novinarjem in kolumnistom Washington Posta Džamalom Hašokdžijem. Posledic ni bilo. Zaveznik je le zaveznik.