Ostre kritike na račun družabnih omrežij in tako imenovanih internet strokovnjakov niso od včeraj. Tradicionalni mediji in razne elite se iz leta v leto bolj jezno odzivajo na konkurenco, ki jih v tem modernem svetu dela vedno manj pomembne. Ogromno ljudi namreč niti ne spremlja več osrednjih poročil na televiziji in se ne zanima za dnevno časopisje, pač pa se informira na spletu, na raznih bolj ali manj verodostojnih spletnih straneh. To vladajočim elitam, ne samo tradicionalnim medijem seveda predstavlja velik problem. V rokah imajo vedno manj moči, da bi oblikovali in usmerjali javno mnenje.

Vsak odrasel in zmerno razgledan posameznik se mora zavedati narave našega sveta. Poteka nenehen boj, kdo bo na vrhu, kdo bo pobiral čim več sadov skupnega dela celotne družbe, kdo bo odločal, v kaj se bo verovalo, koga se bo slavilo, kako se bo mislilo, celo kako se bo oblačilo in kaj jedlo. V samem bistvu gre za spopadanje različnih skupin, pri čemer je večinoma pomembno samo to, da ima moja družina, moja narodnost, moj razred, moja religija, moja ideologija, moja politična stranka dostop do oblasti in lahko svoja sporočila nemoteno širi, medtem ko morajo biti vsi drugi tiho in ubogati. In delati, seveda.

Vedno je bilo tako in sistemi, ki so omogočali, da so napredovali nadarjeni in sposobni, ki niso bili del vladajočih elit, so nastajali le zato, ker so se te elite zavedale, da morajo izkoriščati potenciale družbe, kateri vladajo, če želijo uspešno tekmovati s svojimi konkurenti. Večinoma je to delovalo na ravni držav, lahko pa tudi na ravni podjetij. Toda, tudi tako se je vedno vedelo, da imata hčerkica in sinček tega in tega poslovneža, sodnika ali zdravnika odprtih več vrat, kot potomstvo navadnega delavstva. Če ne drugače, se je to zgodilo že zaradi tega, ker so prvi svojim otrokom lahko nudili boljšo izobrazbo in iz njih naredili bolj samozavestne osebe, kot reveži iz umazanega predmestja. Kraljestvo zvez in poznanstev pa deluje povsod, ne samo v Sloveniji.

Z vedno večjo nejevoljo se odzivam, ko mi na kakšni televiziji ali v kakšnem časopisu kdo pametuje, da so družabna omrežja kriva za žalostno stanje človeštva, za širjenje lažnih novic, za neumnost množic, za izginjanje zaupanja v avtoritete. Pri tem radi pametujejo, da bi ljudje morali brati več knjig, poslušati strokovnjake, poslušno sprejemati, kaj se jim pove pri poročilih. Poslušajte, odmislimo družabna omrežja. Recimo, da interneta sploh ni. Ali to pomeni, da se laži ne bodo širile? Je kdo res tako naiven, da v to verjame v času, ko smo politično tako razklani, da imamo vsak svoje medije in verjamemo svojim, druge pa povsem odklanjamo? Koliko podpornikov Levice bi zaposlene na Nova24 imenovalo za novinarje in njihove goste za strokovnjake? In obratno, koliko podpornikov SDS verjame temu, kar je napisano v Mladini, ali kar trdi kakšen profesor s filozofske fakultete, ki misli, da Janša v državo prinaša fašizem? Pomislite le, koliko laži so v zgodovini sproducirali razni propagandisti in s pomočjo teh laži prodajali vojne in zatiranje in uničevali svoje nasprotnike? ZDA so svojo javnost prepričevale v potrebnost vojne z Irakom s pričanjem hčerke kuvajtskega veleposlanika, ki je trdila, da je videla, kako iraški otroci jemljejo dojenčke iz inkubatorjev in jih mečejo po tleh in puščajo umreti. Da je hčerka kuvajtskega veleposlanika tedaj čisto slučajno ni vedel nihče. Takšnih zgodb je ogromno. Cela zgodovina je polna laži in potvarjanj.

Knjige? Resno? Katere knjige? Vse že ne, seveda. Takoj smo spet pri tem, da bi nekdo, ki ima moč, rad določal, katere knjige naj berejo šolarji, katere knjige mora prebrati vsak razgledan državljan in o katerih knjigah se ne sme govoriti, ker so nazadnjaške, prevratniške, neumne ali kaj podobnega. Pred kratkim sem prebral, da je v nekaterih ameriških šolah prepovedana celo odlična Če ubiješ oponašalca, pisateljice Harper Lee. Njen greh je, da preveč pozitivno slika glavnega junaka, belopoltega Atticusa Fincha in za temnopolte uporablja zaničevalne besede, čeprav te besede uporabljajo, skladno s časom, v katerem se zgodba odvija, negativni liki v tem delu. Da, tako daleč so ZDA že prišle. Vrzi proč klasiko in jo nadomesti s čim bolj vključujočim, kakor se zdaj temu reče.

In potem so problem družabna omrežja?

Resnica je takšna, da bisere najdete na spletu in v tradicionalnih medijih. Kaj modrega lahko preberete v časopisu ali na kakšnem forumu. Enako velja ze neumnosti in za laži. V resnici je splet le demokratiziral način, kako se širijo novice. Zelo težko je iz enega centra nadzorovati o čem in kako se bo govorilo, čeprav se moramo ob tem zavedati, da delno to še vedno uspeva. Propagandisti so se pač prilagodili, da ne govorimo o tem, da družabna omrežja pogosto delujejo politično in brišejo tiste, katerih sporočila spodkopavajo njihove interese. To je še posebej dobro vidno tedaj, kadar ameriški imperij izvaja pritisk na kakšno državo. Tedaj se veliko govori o ruskih, kitajskih, iranskih, turških botih in se briše čisto realne osebe, hkrati pa omogoča, da sporočila širijo ameriški boti. Tudi tako se dandanes vodijo informacijske vojne.

Potem so tu obtožbe, da družabna omrežja namenoma vzpodbujajo negativne odzive uporabnikov in jih delajo vedno bolj odvisne, tako da se vračajo in tam preživljajo vedno več časa. Da, to je res. Toda, mar kaj drugače delujejo tradicionalni mediji? Velike televizijske mreže, ki nam prodajajo Sanjske moške in Kmetije? Poročila, v katerih ni skoraj nobene pozitivne novice? Vrtiljak afer, ko nam iz dneva v dan sporočajo, sami ‘zaupanja ‘vredni novinarji’, kako je vse zanič in kako nam vsi kradejo? Ne, ni neke razlike. Očitno torej večini dušebrižnikov ni problem sam obstoj družabnih omrežij in spleta, ampak to, da je preveč konkurence.

Svet potrebuje več resnicoljubnosti, več možnosti, da resnično nadarjeni in sposobni napredujejo na vodilna mesta. Potrebuje tudi svobodo, možnost, da se izobražuje in izraža čim več ljudi, da se na trgu idej spopadajo različna stališča, kakor tako radi govorijo na politični desnici, dokler kdo ne napiše kaj grdega o njih. Družabna omrežja so čudovito orodje, ki se ga je treba naučiti uporabljati, splet nam je dal možnost, da vidimo dlje, kot smo kadarkoli lahko in da se lahko pogovarjamo z ljudmi po vsem svetu. To je darilo, ki ga ne smemo zavreči samo zato, da bi lahko neka lokalna elita preko nekaj svojih medijev potem lažje programirala množice in ohranjala svojo prevlado. Da, priznati si moramo, da je narava tega sveta precej pokvarjena, a tako je bilo vedno in kakor kaže, tudi vedno bo. Splet tega ni spremenil in družabna omrežja ga niso naredila slabšega.