Ko razskave javnega mnenja pokažejo sliko, ki ni všeč temu ali onemu političnemu navijaču, ni redek odziv, da gre za laži, ki so v službi neke zakulisne zarote. Ljudje smo pač takšni, da se radi predajamo svojim željam in nočemo videti resničnega stanja. Tolažimo se, da ne poznamo nikogar, ki bi podpiral političnega nasprotnika, posmehujemo se njegovim trditvam, da ima veliko podporo, na koncu pa se marsikdo v besu skorajda joče, ko volitve uspeh prinesejo napačnim.
Ameriške predsedniške volitve, ki so na oblast naplavile Donalda Trumpa so že bile dober primer. Koliko samozavestnih napovedi, da nima nikakršnih možnosti in koliko besa ob njegovi izvolitvi. Seveda, nasprotniki se niso mogli sprijazniti z resnico in so si raje izmislili ‘rusko vmešavanje’ v ameriške predsedniške volitve.
Slovenci nismo nič drugačni. Dolgo je kazalo na velik dvoboj med SDS na eni strani in koalicijo opozicijskih strank na drugi. Potem je Janša s posegom v gospodarstvo v politični prostor potisnil Roberta Goloba. Del volilnega telesa vedno čaka na rešitelja, na nove obraze in zdaj je v tem človeku, o katerem sicer ne skorajda ničesar, našel spet enega resnega kandidata za dober uspeh na volitvah.
Če ne bilo Goloba, bi bil kdo drug. Kritiki s politične desnice trdijo, da mediji in razne agencije za raziskovanje javnega mnenja ‘bildajo’ vedno nove obraze, ki potem na valu antijanšizma ali zmagujejo, ali pa dosegajo vidne rezultate na volitvah. Toda, če ne bi bilo znatnega števila ljudi, ki tega ne bi bili pripravljeni podpreti, nobeno bildanje ne bi bilo uspešno. Je pač tako, da je antijanšizem izredno močna motivacija, hkrati pa del Slovencev hrepeni po reinkaranciji Janeza Drnovška in jo vedno znova prepozna v bolj ali manj liberalnih posameznikih.
Nekaj mesecev pred volitvami smo deležni dveh tipov raziskav. Ene merijo obstoječe stranke in tukaj so razmerja takšna, kot so že dolgo. Koalicija KUL ima prednost pred povezavo SDS-NSi. Vprašanje je le, kdo med opozicijskimi strankami bo dosegel najboljši rezultat in prevzel mesto predsednika vlade. Tako je Mediana namerila naslednji vrstni red med političnimi strankami. 17,6 odstotka anketirancev bi podprlo stranko SDS, ki s tem ostaja najbolj priljubljena stranka z zvestim volilnim telesom. SD bi podprlo 12,4 odstotka volivcev, Levico 6,8 odstotka, LMŠ 5,5 odstotka, NSi 4,6 odstotka, SAB pa 3,9 odstotka. V bližini parlamentarnega praga so še Pirati (3,3%) in Zeleni (2,4%). DeSUS in SMC, zdaj Konkretno, imata zelo majhno podporo. Če seštevamo odstotke, se nam pokaže razmerje sil, kakršnega smo vajeni. Toda, ko Mediana začne meriti podporo novim strankam, se slika zelo spremeni in politični prostor prav neverjetno razdrobi. Pri tem je zanimivo to, da izgubljajo vsi veliki igralci, čeprav recimo za SDS tega ne bi pričakovali.
Stranki Roberta Goloba bi glas namenilo 13,4 odstotka anketirancev. SDS bi podprlo 12,0 odstotka vprašanih, SD 6,2 odstotka, stranka Aleksandre Pivec Naša dežela (5,7 odstotka) bi prehitela Levico (4,4 odstotka). LMŠ bi dobil 4,0 odstotka, Povežimo Slovenijo (SLS, Konkretno, Zeleni Slovenije in Nova ljudska stranka) 3,9 odstotka, SAB 3,7 odstotka, Piratska stranka pa 3,5 odstotka glasov.
NSi se nahaja na repu vseh teh strank in strančic s 3,4% namerjene podpore. Če bi se volivci res tako odločili, bi v Državni zbor prodrlo kar deset strank. Mislite si lahko, kako težko bi novi predsednik obvladoval vladajočo koalicijo, če se je že Šarec tako mučil s formulo 5+1 in je na koncu njegova vlada padla.
Pred nami je zanimiva slika političnega prostora. Na eni strani nekaj volivcev SDS in NSi išče alternativo in jo lahko najde v Naši deželi in v Povežimo Slovenijo. Morebiti se ne strinjajo z načinom, kako je Janševa vlada vodila protikrizno politiko, ki je šla na roko zaposlenim v javnem sektorju, delu gospodarstva pa je s številnimi zaporami in nedomišljenimi ukrepi načenjala živce. Po drugi strani je očitno, da tisti del volilnega telesa, ki kaznuje izdajstvo SMC in DeSUS, ni čisto zadovoljen s ponudbo koalicije KUL, zaradi česar ima Robert Golob kar naenkrat toliko podpore. Če ne bi bilo njega, bi to podporo dobil kdo drug, ki bi nagovarjal liberalni blok. Ime tukaj sploh ni pomembno, prav tako, na žalost, ne program in kadri.
To ne pomeni, da bo na koncu rezultat takšen, kot ga slika ta druga raziskava javnega mnenja. Jasno je le to, da je stabilen del podpore političnim strankam manjši, kot se je zdelo do še nedavnega. Velik je del volilnega telesa, ki še ne ve točno, koga bo podprl. To omogoča velike premike in presenečenja. Seveda, izrednega pomena bo predvolilna kampanja. Nekateri jo bodo znali izkoristiti, drugi pač ne. Aleksandra Pivec, ki po vsej državi pridno gradi lokalno infrastrukturo stranke, se zdi prej sposobna prepričati večji del volilnega telesa, kot malce bolj robati Zdravko Počivalšek.
Potem je tu še strategija političnih strank. SDS recimo potrebuje zaveznike, ker ima sama premajhen doseg. To je razlog, da bi lahko preko svojih medijev podpirali recimo Povežimo Slovenijo in Našo deželo. Toda, če bi ti dve stranki začeli odžirati prevelik del podpore SDS-a, bi lahko strategijo spremenili in začeli te svoje potencialne sodelavce onemogočati. Na drugi strani se Kulovci morajo bati Goloba. Navsezadnje so se morali zelo potruditi, da so se vsaj toliko poenotili, da lahko zdaj predstavljajo skupno fronto proti Janši. Prihod novega igralca, s katerim bi bili prisiljeni sodelovati, bi lahko to podrl kot hišico iz kart. Vprašati bi se morali, ali naj sprejmejo novega sodelavca in se prilagodijo, ali pa ga raje začnejo napadati in mu nižati podporo, v želji da sebi zagotovijo večjo politično težo. Za liberalni del koalicije KUL je Golob lahko celo eksistenčna grožnja, saj jih lahko potisne pod prag parlamentarni prag.
Da, rezultati Medianine raziskave me presenečajo, a če se potrudim, lahko te rezultate tudi razumem. Veliko Slovencev pač ni zadovoljnih s trenutno politično ponudbo in išče alternative in to na obeh straneh velikega slovenskega političnega razkola. Jasno mi je, da ima kljub jeznim napadom Aleksandra Pivec kar nekaj podpore in se očitki zoper njo marsikomu zdijo bolj kot ne otročji ob vsej drugi korupciji, ki so jo lahko v tej državi že videli. Razumem, da je kar nekaj konservativcev, ki bi raje kot SDS radi videli bolj ekonomsko liberalno opcijo, mogoče pa bi jim tudi bila bolj všeč bolj umirjena retorika. Veliko je ljudi, ki hočejo čim prej strmoglaviti Janševo vlado, a jih stranke KUL preprosto ne prepričajo, še posebej pa ne njihovi voditelji. Vse to prispeva k veliki nestabilnosti, ki nam na koncu lahko postreže s kakšnim presenečenjem.
Jinov svet 