Je že rahlo smešno, kako se prvak SDS pred vsakimi volitvami preobrazi v prijetnega starejšega gospoda, ki si želi le najboljšega za slovensko državo in njene državljane, na vse strani ponuja roko sodelovanja in je ob vsem tem še družinski človek. Kot da bi Slovenci, vsaj tista večina, ki ne mara ne njega, ne stranke, ki jo že tako dolgo vodi, lahko v nekaj mesecih pozabili na vse njegove napade in žaljive besede, ki jih usmerja ne le proti svojim zadrtim političnim tekmecem, ampak tudi proti potencialnim zaveznikom, ki se v kakšni stvari ne strinjajo z njim. Pomislite le na Ljudmilo Novak.

Priznam, da ne nasprotujem temu, da se predsednik vlade predstavlja na tak način. Ko bi takšen le bil vedno, tudi tedaj, ko mu voda teče v grlo, ker ga krizizirajo z vseh strani in se mu parlamentarna večina maje, ali ko je v opoziciji. Naša država bi bila mnogo boljša in bolj prijetna. Na žalost takšen ni in nobeno gostovanje v medijih, ki si jih je podredil, kjer bo s svojo ženo prepričeval volivce, da je odgovoren oče in prijeten mož in v bistvu le fejst dedec iz soseščine, ki dela v dobro Slovenije, medtem ko ga barabe nenehno napadajo, tega ne bo spremenilo. Ker ne more. Ker si ljudje kdaj pa kdaj tudi kaj zapomnijo. Ne laži, ki bi jih o njem širili sovražni mediji, ampak njegove lastne besede. Večina tudi ne bo mogla kar tako pozabiti njegovih zvestih vojščakov, recimo notranjega ministra Hojsa, ki je postavi nove standarde v komunikaciji z novinarji in državljani. No, se pravi, uničil je vse standarde, ampak saj veste, kaj mislim.

Je že znanost, kako se ustvarja kult osebnosti. Problem Janše in SDS-a je, da pri tem niso konsistentni. Če pogledate recimo ruskega predsednika Putina, ta ves čas bolj zviška gleda na vse politične razprtije. O kakšnem Navalnem se oglasi bolj redko in še tedaj s kakšno hudomušno opazko. Boje prepušča drugim. On je simbol, za katerim se lahko skrivajo sicer ne preveč popularne politične, gospodarske, vojaške in druge elite. Nič čudnega, če ga podpira večina Rusov. Pri Janši je drugače. On je danes takšen, jutri drugačen. Večinoma časa napada in žali, potem se pa pred volitvami prelevi v prijaznega gospoda, ki se vabi v svoj objem in se potem čudi, zakaj skoraj nihče noče priti.