Ponavlja se zgodba s cepivi proti Covid-19. Prikličimo si v spomin medijsko in diplomatsko vojno kolektivnega zahoda proti Rusiji in Kitajski, ki sta želeli svoja cepiva izvažati po vsem globalnem jugu. Četudi zahodne države niti niso imele na voljo dovolj cepiv, so preko diplomatskih kanalov pritiskale na države globalnega juga, naj se odrečejo kitajskim in ruskim cepivom. Hkrati je potekala tudi propagandna vojna, ki je skušala predvsem kitajska cepiva prikazati kot neučinkovita.

Hkrati je kolektivni zahod Kitajsko in Rusijo obtoževal cepilne diplomacije, češ da si ti dve državi z dobavo svojih cepiv zagotavljata večji vpliv. Da bi sami priskočili na pomoč, jim niti na pamet ni prišlo. Najprej je bilo pač treba poskrbeti, da bo dovoj cepiv za prebivalstvo ZDA ali Danske.

Nekaj podobnega se je zdaj zgodilo z ukrajinskim žitom. Ker je Rusija v sosednji Ukrajini začela s svojo posebno vojaško operacijo, je obema državama postalo težje izvažati svoja žita, kar je ogrozilo številne po vsem svetu. Seveda so zahodni mediji in politiki hitro pograbili to priložnost in Rusijo začeli obtoževati, da želi večji del sveta pahniti v lakoto. Ruskega ugovarjanja, da so sami pripravljeni še naprej prodajati svoja žita in da so problem pri izvozu iz ukrajinske Odese mine, ki jih je namestila sama Ukrajina, ne pa ruska blokada, nihče ni poslušal. Mnogo bolj priročno je pač bilo prepričevati ves globalni jug, da jim Rusija pripravlja lakoto. Saj ne, da bi ta propagandna operacija delovala, saj so številne afriške države ves čas dobro vedele, da ni Rusija tista, ki bi jim postavljala zid, ampak je bil kolektivni zahod tisti, ki je začel psotavljati ovire na trgovske poti.

Dokler turškemu predsedniku Erdoganu ni uspelo zagotoviti sporazuma med Rusijo in Ukrajino, je še vedno bilo mogoče Rusijo obtoževati, da preprečuje izvoz ukrajinskega žita. Toda, ko so začele prve ladje zapuščati Ukrajino in se usmerjati proti svojm ciljem, je postalo jasno, da očitno nikomur nikoli ni bilo mar za lačne Afričane.

Kot poroča Insajder:

Toda sedaj, ko so ladje iz Ukrajine, naložene z žiti res zapustila pristanišča, se je pokazala drugačna slika – nobena od ladij sploh ni odplula proti Afriki…

Dve od ladij, ki sta zapustili pristanišča v Ukrajini, potem ko sta tam bili več mesecev ujeti, gresta v Turčijo s koruzo. Ena ladja gre v Anglijo. Ena pa na Irsko.

Trg določa, kam gredo ladje iz Ukrajine. Na kratko, kdor je pripravljen plačati več, dobi blago. Kje je potem zaskrbljenost držav kolektivnega zahoda, kje vsa pomoč Afričanom, ki jih ogroža lakota? V resnici nikomur nikoli ni bilo mar. Le še en propagandni element. Upamo lahko le, da bo več žit na trgu pomenilo tudi to, da bodo revnejše države lažje prišle do svojega deleža.

Potem je tu še drugo vprašanje. Vojna v Ukrajini se bo še vlekla in če bodo Ukrajinci v svoji ihti izpraznili svoja skladišča za denar za novo orožje, potem se lahko bojimo humanitarne krize, saj bo nekdo moral prehraniti ukrajinsko prebivalstvo.