Leta in leta so nas rusofobi prepričevali, da je velika napaka, predvsem Nemčije, da iz Rusije uvažamo energente. Trdili so, da Putin le te uporablja kot orožje, kot sredstvo vpliva in zahtevali, da trgovino z Rusijo čim bolj omejimo in si poiščemo alternativne vire. V resnici s to željo po neodvisnosti in samozadostnosti ni čisto nič narobe in bi jo bilo treba pozdraviti, če ne bi bila velika laž. Za neodvisnost in samozadostnost se namreč nikoli niso borili.

Kako zelo odvisni smo od Kitajske, smo spoznali v začetku krize s Covidom-19. Niti toliko industrijskih kapacitet nismo imeli, da bi lahko proizvedli dokaj enostavne zaščitne maske. Zahodne države so se borile za dostop do dobaviteljev na Kitajskem in si med seboj opremo in maske celo kradle. Tu se je videlo, kam pripelje pohlepno zasledovanje dobičkov na račun domače industrijske baze. Kitajska je postala tovarna sveta, ker je ponudila dobro infrastrukturo, stabilne razmere in poceni in dokaj izobraženo delovno silo. In so vsi naši veliki podjetniki preprosto zavohali denar in proizvodnjo začeli seliti na vzhod. Vmes je Kitajska postala največje gospodarstvo na svetu (po kupni moči) in njihova delovna sila niti ne več tako zelo poceni, pa so se preusmerili v revnejše države, kjer so jim lokalne razmere omogočale še vedno visoke dobičke.

Kam nas je privedel ta pohlep? Na kratko, Evropejci smo še kako odvisni od preostanka sveta in ne moremo govoriti o neodvisnosti in samozadostnosti. Če nas jutri kdo zapre v naše meje, bomo imeli velike težave in to ne samo na področjih, kjer resnično ne moremo iz nič pričarati nekaterih surovin, ampak tudi tam, kjer takšnih problemov ne bi smeli imeti.

Da, za Evropo je bila nevarna navezanost na ruske energente, toda nevarna je tudi navezanost na ZDA. Zdaj smo celo v položaju, ko Evropejci ne moremo o sebi razmišljati kot o neodvisnih državah. Američani nas lahko preprosto izključijo. Kdo pa si bo drznil kaj reči čez ZDA, zdaj ko uvajamo sankcije proti Rusiji in ne vemo, kako bomo preživeli zimo?

Na nek način bi lahko rekli, da gre za izdajo. Izdali so nas naši vodilni politiki, novinarji, podjetniki, vsi tisti, ki niso delali na tem, da bi bili čim bolj neodvisni. Energetsko politiko so povsem zavozili. Ujeti smo med odvisnostjo od tujih virov in zelenim prehodom, po katerem se zdi, da noben vir ni dovolj čist in da je edina prava pot naprej brutalno varčevanje. Saj veste, zakaj bi se tuširali vsak dan, če se lahko enkrat na teden, zakaj bi v stanovanju imeli toplo, če lahko preživite pri +17 in podobne norosti. Da, tako daleč smo prišli. Zdaj begamo med sankcijami, ki smo jih uvedli proti Rusiji in ki bolj škodujejo nam, vedno večjo odvisnostjo od ZDA in nekaterih nedemokratičnih držav, od katerih si obetamo pomoči in med politiko, ob kateri ne veš ali bi se smejal ali jokal, ko recimo Nemci kurijo premog, a nočejo obdržati svojih jedrskih elektrarn. Na področju industrijske politike je podobno.

Občasno iz Kitajske pridejo poročila o prav neverjetnih investicijah. Gradili bodo nekaj deset novih jedrskih reaktorjev. Vlagajo v proizvodnjo čipov. Za nas je njihovo omrežje hitrih železnic prava znanstvena fantastika. Celo na področju obnovljivih virov elektrike nas bodo počasi povsem zasenčili in postali mnogo bolj zeleni kot smo to mi. Kaj pa mi počnemo? Kje je vizija, kje je pogum, kje je odločenost, da v tem novem svetu tekmujemo, da se postavimo na svoje noge, da vrnemo del industrijske proizvodnje, ki smo jo tako nespametno izvozili po svetu, da si zagotovimo nemoteno oskrbo z elektriko?

Zdi se, da se noben problem ne rešuje, da je vsaka kriza le priložnost, da si ta ali ena skupina dodobra napolni svoje žepe. Samo dobiček je pomemben. Zavozili smo spopad s Covidom-19, zavozili smo svojo gospodarsko vojno z Rusijo, zavozili bomo tudi zeleni prehod. Pri slednjem postaja vedno bolj jasno, da si bodo nekateri omastili brke, ko nam bodo prodajali bolj čisto, zeleo prihodnost, a v resnici se ne bo spremenilo čisto nič. Verjetno bomo kurili še več premoga, ali pa bomo preprosto v bedo in revščino pahnili velik del prebivalstva, ker drugače očitno ne znamo.

Potrebujemo zasuk. Da bi to dosegli, potrebujemo drugačne politične elite, potrebujemo bolj odgovorne novinarje in gospodarstvenike, začeti moramo skrbeti, da bomo resnično bolj neodvisni od prestanka sveta in boriti se bomo morali za svoje interese, ne za ameriške.