Tu je februar in družabno omrežje Twitter še vedno deluje. Napovedi vseh nasprotnikov ameriškega oligarha Elona Muska, da so po njegovem prevzemu Twitterju šteti dnevi, se niso uresničili. Prav tako ni prišlo do večjega eksodusa jeznih uporabnikov in Mastodon, družabno omrežje, ki so ga ob tem promovirali, se ni spremenilo v naslednjo veliko stvar, ampak je ostal na marginah.

Problem z Muskovim prevzemom Twitterja seveda nikoli ni bil, da je tako nek oligarh dobil ogromno moč, ali da bi se lahko začela cenzura, pač pa v tem, da je moč dobil človek napačne ideološke barve. Če so prej omejevali doseg in celo brisali uporabniške račune konservativcev in vseh, ki so imeli drugačno mnenje o ameriški zunanji politiki (češ da so le ruski ali iranski boti), je z novo oblastjo prišla sprememba. Liberalni uporabniki, med njimi ogromno novinarjev, ki sicer radi govorijo o svobodi govora, so začeli besneti, da se bo Twitter spremenil v greznico, gojišče sovražnega govora. Toda, v resnici je to vedno bil. Spet, v tem nikoli ni bil problem, želja teh, ki so začeli na veliko jokati o tej nevarnosti, je vedno bila, da bi lahko cenzurirali vse, s katerimi se niso strinjali. Dvolično, da.

Twitter ostaja del velikega ekosistema na spletu, s svojim dosegom, svojimi omejitvami, svojimi prednostmi in pomanjkljivostmi. Tu je pomembna lekcija, da ni tako enostavno hitro vzpostaviti alternative, kar so si mnogi želeli. Ni se mogoče od danes na jutri preseliti na novo platformo, kot da se nič ne bi zgodilo. Posledica je namreč izguba vpliva, dosega. To bi se liberalci, ki jim ni bila všeč sprememba, lahko naučili od svojih konservativnih nasprotnikov. Ti so namreč že dolgo tarča spletnih gigantov, kakršni so Facebook, Twitter, Youtube. Zaradi tega so začeli razvijati svoje alternative in se tja seliti, a te alternative so vedno imele revne začetke in jasno je, da traja zelo dolgo, da se število uporabnikov, ki so pripravljeni večino svojega časa zapravljati na nekem novem družabnem omrežju, le počasi povečuje. Dokler ni neke kritične mase, se zdi izguba časa pisati, delati video posnetke, deliti fotografije, ker je na starih velikanih pač več ljudi. Je že razlika, če te na Youtubu gleda milijon uporabnikov, ali če te na Rumble gleda desetkrat manj.

Da, dejstvo je, da je splet vedno bolj razbit in da je alternativ vedno več. Tega nihče več ne more nadzorovati in skoraj nemogoče je, da bi cenzor ustavil širjenje kakšne zanj neljube informacije. Lahko jo le omeji v nekaterih mehurčkih, ne more pa preprečiti, da se ne bi razširila med del prebivalstva. Res pa je tudi, da vsaj za zdaj ameriški velikani obvladujejo večino prostora na spletu in bo vzelo kar nekaj časa, da temu ne bo več tako. To je tudi razlog, zakaj Twitter še ni padel in zakaj ne bo padel v bližnji prihodnosti. Dolgoročno je seveda težko vedeti, kaj se bo zgodilo, ker se spletni uporabniki selijo sem ter tja in odkrivajo novosti. Nekaj pa je bolj kot ne jasno. Izven zahodnega sveta bo vedno več držav delalo na tem, da zmanjša vpliv ameriških podjetij in razvije svoje alternative. To ni le stvar suverenosti, ampak tudi poslovna priložnost. Da je to mogoče izvesti, smo videli na Kitajskem, vidimo pa tudi, kako Rusija počasi stopa po enaki poti.