Odnosi med Turčijo in njenimi zahodnimi zavezniki niso najboljši. Turški predsednik Erdogan tako ali tako ne zaupa svojim partnerjem, odkar ga je presenetil poskus državnega udara. Mnogi v Turčiji namreč verjamejo, da je do tega prišlo ob podpori nekaterih zahodnih držav. Hkrati se Turčija obnaša zelo neodvisno, se bori za svoje interese in si noče zapirati vrat. Kjub nekaterim nesoglasjem z Rusijo, proti tej državi ni uvedla sankcij zaradi vojne v Ukrajini.
Turčija je hkrati glavna ovira za vstop Švedske in Finske v NATO. V Ankari imajo svoje zahteve, ki so trd oreh predvsem za Švede. Najprej Turki želijo, da jim predajo Kurde, ki jih obtožujejo terorizma. Vsekakor občutljiva tema, ker je mogoče razpravljati, ali ti Kurdi niso le begunci pred turško represijo. Olje na ogenj je prilil še nek desničarski aktivist, ki je pred veleposlaništvom Turčije v Stockholmu zažgal Koran, medtem ko so švedski policisti to njegovo akcijo nemočno opazovali. Vprašamo se seveda lahko, ali bi tako zadržani bili, če bi kdo pred izraelskim veleposlaništvom risal kljukaste križe. Na kratko, Turki tega izraza verske svobode na Švedskem niso nabolje razumeli.
Ankara je pod pritiskom, da Švede spusti v NATO. Del teh pritiskov je tudi zaprtje nekaterih konzulatov zahodnih držav v Turčiji. Turški zunanji minister Cavusoglu tega dejanja ne razume in poziva zahodne partnerje, naj pojasnijo to potezo. Uradno bi naj šlo za odziv na grožnje, a kakšne grožnje bi to naj bile, s Turki nočejo deliti. ‘Pravijo, da obstaja teroristična grožnja. Če obstaja teroristična grožnja, ali nam ne bi morali – sploh če so zavezniki – povedati, od kod ta grožnja izvira?’ se čudi turški zunanji minister.
Po drugi strani je turški notranji minister Suleyman Soylu snel rokavice in se lotil ameriškega veleposlanika. ‘Jasno vem, kaj ste naredili, kakšne korake ste sprejeli, kako želite vznemiriti Turčijo. Odstranite vaše umazane roke, vaše nasmejane obraze pod maskami,’ je sporočil.
Napetosti so očitno velike. Turki seveda niso neka majhna država, ki bi se v vsakem primeru podredila ameriškemu diktatu, ampak se počutijo dovolj močne, da ščitijo svoje interese in tudi kaj zahtevajo v zameno za uresničitev zahtev svojih zaveznikov. Pri tem so dosledni. Njihovi interesi so na prvem mestu, to pa utegne privesti do preloma v odnosih s kolektivnim zahodom. Ne zaradi tega, ker bi predsednik Erdogan hotel postati ruski zaveznik ali celo satelit. Niti približno ne. Pretekla leta so nam postregla z veliko zapleti med obema državama, a diplomacija je v Rusiji in Turčiji še vedno na spodobni ravni, tako da ni prišlo do česa hujšega. Zahodne elite na žalost diplomacije skorajda niso več sposobne. Vse kar znajo je groziti, zahtevati, uvajati sankcije.
Če bi NATO Turčijo zamenjal za Švedsko in Finsko, bi to bil geostrateški polom. Turčija je močna država s številčnimi oboroženimi silami in ob tem leži na strateško zelo pomembnem območju. Je most med Evropo in Azijo, zapre lahko Črno morje, svoje interese lahko začne bolj agresivno zasledovati tudi na Balkanu. Švedska in Finska tega ne moreta odtehtati.
Jinov svet 