Vsake toliko časa v informacijski prostor udari takšen zapis, da spodobnega človeka zaboli glava. Zapis Društva novinarjev Slovenije, iz katerega kar curlja vzvišenost in občutek večvrednosti, neke posebne vloge in privilegijev.

‘V novinarskih organizacijah smo že v preteklosti opozorili, da javni funkcionarji ali njihovi predstavniki ne morejo z mediji komunicirati selektivno. Tako se bistveno zmanjšuje raven transparentnosti, ki jo morajo zlasti predstavniki izvršilne veje oblasti zagotavljati. Ob tem opozarjamo, da je odločanje o tem, kdo vodi oddajo in kdo v njej sodeluje, izključno stvar uredniške in novinarske presoje. Zato pogojevanje nastopa z izbiro drugih gostov pomeni nedopusten pritisk na uredniško avtonomijo, kot se je prejšnji teden zgodilo v eni od oddaj na komercialni televiziji. ‘

Javni funkcionar je človek kakor vsak drugi in ima svoje pravice. Ena izmed njih je ta, da mu ni treba kakor ponižen pes odgovarjati na vsako vprašanje, ki mu ga kdorkoli pač ustno zastavi. Ni zakonsko vezan, da se mora udeleževati teh ali onih medijskih dogodkov. Lahko reče ne, lahko zavrne povabilo. Državni organi sicer morajo pisno odgovoriti na zastavljena vprašanja, če gre z a njihovo področje dela, vse v skladu z dostopom do informacij javnega značaja. To pa ne pomeni, da mora politik sodelovati na televizijskem omizju, ki ga pripravi ta ali ona televizija.

A veste, kako se reče tistim, ki kljub jasni zavrnitvi vztrajajo pri dostopu do človeka? Posiljevalci.

Še enkrat. Politik lahko sam odloča o tem, ali se bo odzval na povabilo (ki v interpretaciji Društva novinarjev zveni bolj kot grozeči poziv) in ali bo odgovarjal na vprašanja. Novinar ima potem vso pravico svoje občinstvo obvestiti, da ni prejel odgovora in kako je politik ravnal. Državljan bo sam zase potem iz tega potegnil ustrezne sklepe. Ne bo pa novinar tisti, ki bo sodil in presodil, ker tudi ni nad človekovimi pravicami, izmed katerih je ena zagotovo ta, da lahko posameznik molči, če mu je tako pač po volji. Prav tako lahko vsak posameznik sam presodi, ali želi sodelovati v neki oddaji, v katero so vabljeni gostje, s katerimi se ne strinja.

Sicer pa razen vzvišenosti iz zapisa Društva novinarjev veje tudi dvoličnost. Bodimo iskreni in povejmo, da vsa ta moč pozivanja in mrcvarjenja politikov po njihovem pripada samo ‘pravim’ novinarjem. Če je kdo iz kakšnega drugega medija, ki ni ‘pravi’, nimajo nič proti, če se le te označuje za propagandiste in odstranjuje.