Poplava afer, blatenja, negativnih poročil in medijskih napadov je nezadržna in iskreno povedano, utrujajoča. Osrednji mediji in družbena omrežja so polni obtožb in jeze. Politiki se obmetavajo z vsem, kar jim je pri roki. Ta je kriminalec, oni ne more povedati enega stavka, ne da bi se zlagal, tretji je izdajalec, ki ščiti interese neke druge države.
Pa ima ta izrazito negativna atmosfera, ki so nam jo zakuhali v tej državi, res vpliv na podporo političnim igralcem?
Ne vem.
Kaj vse je v preteklih desetletjih že letelo na račun stranke SDS in njenega večnega voditelja. Podpora je kljub temu ostala stabilna. Nič se ne prime. Stranka je seveda ustvarila svojo mrežo medijev in podpornikov, ki jo branijo na vsakem koraku, a za večino članov in volivcev se zdi, da preprosto ne verjamejo v nič, kar ne pride iz njihovih preverjenih virov.
Leti tudi v nasprotno smer. Pred volitvami smo imeli nekakšno afero, ko je izraelsko zasebno varnostno podjetje snemalo pogovore z nekaj izpostavljenimi posamezniki, ki so mimogrede izrekali svoje misli o korupciji pri nas. Brez dokazov, a vsa politična desnica je to zgodbo zagrabila z obema rokama in je zdaj prepričana, da je v Sloveniji res toliko korupcije in bi morali vsi, ki so v tistih pogovorih samo omenjeni, že zdavnaj sedeti v zaporu.
Pa je to vplivalo na volitve? Dvomim.
Po volitvah je največja industrija negativnih novic povezana s stranko Resnica. Večina sovraštva politične levice se je usmerila prav v to stranko, kar je tudi razumljivo, glede na to, da gre za jeziček na tehtnici. Brez Resnice ni Janševe vlade. Vendar pa ob vseh izpadih ni videti radikalnega padca podpore. Nekaj zagotovo, ni pa uničenja. Marsikateri podpornik še vedno vztraja.
Na koncu smo dobili še napad na Levico, orkestriran skozi desne medije, ki so za to uporabili glavnega akterja afere Fotopub, Dušana Smodeja. Ta je v pogovoru dejal, da bi naj Luka Mesec enkrat užival kokain. Že hecno, da politična desnica, ki Levici vedno znova brez dokazov očita Fotopub, za lansiranje napada pograbi človeka obtoženega spolnih zlorab.
Pa bo to sploh škodilo Levici? Dvomim.
In tu je misel: kaj pa, če vse te afere in napadi preprosto nimajo več radikalnega vpliva? Kaj, če ljudje ne verjamejo več medijem, še posebej ne tistim, ki prihajajo z nasprotnega političnega pola? In ima njihova podpora čisto druge vzroke? Socialisti, ki bodo volili Levico, ker hočejo višje minimalne plače in jih ne briga, četudi Luko Mesca aretirajo zaradi trgovine z belim blagom? Zasebniki, ki se ne bodo odmaknili od Resnice, če Mijić 50 delavcev proda v suženjstvo v Egipt, dokler bo Resnica podpirala nižje davke? In tako naprej …
Dober primer takšnega razmišljanja se kaže v dolgotrajni vladavini ljubljanskega župana. O Zoranu Jankoviću bi marsikateri Ljubljančan imel povedati kakšno kritiko, zmaguje pa vseeno. Očitno večine ne motijo obtožbe na njegov račun in jih prepriča nekaj drugega.
Če je temu tako, in seveda se lahko motim, potem se bo morala spremeniti tudi strategija političnih strank. Moralna neoporečnost politikov ne bo več tako pomembna, več bodo štele odločitve, ki bodo koristile njihovim volivcem, ker bodo ti stali ob njih, dokler bodo imeli koristi, ne glede na to, če bo politik v Mercatorju ukradel sendvič in potem pretepel varnostnika, ko ga bo ta pač ustavljal.
Je to dobro? Vsekakor ne.