Nas šport združuje ali razdvaja

Te dni sem naletel na razmišljanje Georga Orwella o športnem duhu, kar se lepo sklada z olimpijskim časom. Olimpijske igre bi naj bile čas miru, a na njih ne nastopajo toliko posamezniki, kot zastopniki držav, ki tekmujejo med seboj, katera bo pobrala več medalj. Dejansko šport poenoti državo ali pokrajino ali mesto ali skupino navijačev, proti drugi skupini navijačev, ki ima drugega favorita. Ko gre … Nadaljuj z branjem Nas šport združuje ali razdvaja

Slovenci za sovraštvo niti politike ne potrebujemo

Politika nas Slovence razdvaja že več kot stoletje in verjetno so se še pred mlado in staroslovenci Slovenci sovražili, ker so eni imeli monarhijo raje, kot drugi in morebiti je bilo podobno že v karantanskih časih, ko so bili eni zadovoljni z izvoljenimi vojvodami, medtem ko so jih drugi sovražili. Seveda v tistih časih niso imeli časopisja in interneta, da bi lahko svoje poglede izražali … Nadaljuj z branjem Slovenci za sovraštvo niti politike ne potrebujemo

Magnifico o ležernosti

Magnifico v Pilotu o potrebi po ležernosti, o tem da je nujno imeti tudi čas, da ne počneš nič: Če se bomo ozirali le na ekonomijo, bomo morda čez čas ugotovili, da se sploh ne splača imeti bolnišnic in skrbeti za starejše. Za ekonomiste se pač nič ne splača, če ni dobička. Zato je treba vzpostaviti ravnotežje med vedami, dati večji poudarek humanizmu in ne … Nadaljuj z branjem Magnifico o ležernosti

Kje bodo delovna mesta?

V zadnjih letih smo lahko opazovali, kako je kapitalistični sistem ustvaril razkorak med finančnim svetom in realnim svetom produkcije, ko, četudi je dovolj resursov, delovne sile in produkcijskih sredstev, zaradi nedelovanja na denarni ravni propadajo cele države ali pa nemočno stojijo na  mestu. Denarja, krvi ki poganja gospodarstvo, na mnogih mestih zmanjkuje. No, v resnici smo podobno katastrofo že videli v tridesetih letih prejšnjega stoletja. … Nadaljuj z branjem Kje bodo delovna mesta?

Zarota za zmanjšanje svetovnega prebivalstva

Po svetu kroži mnogo teorij zarot in po eni izmed njih  elite delajo na zmanjšanju svetovnega prebivalstva. Vsakokrat ko izbruhne kakšna bolezen, ki jo potem mediji umetno razpihnejo v nekaj, kar mora za velike dobičke reševati farmacevtska industrija, se pojavijo trditve, da gre za priprave na uničenje večjega dela človeštva. Prav tako naj bi bila hrana polna strupov, kar bi naj vplivalo na rodnost in … Nadaljuj z branjem Zarota za zmanjšanje svetovnega prebivalstva

Dober vladar in protestnik, ki ga sovraži

Pred časom sem kot odziv na nek članek na spletni strani RTV Slo hotel napisati komentar o tem, kakšno razliko v razvoju države lahko naredi en sam sposoben voditelj. Tiste države, ki imajo srečo, da imajo za krmilom dobre vladarje, se razvijajo hitro in napredek je opazen že od daleč. Tiste, ki imajo slabo vodstvo, kakor je v teh časih primer v večini Evrope, stojijo … Nadaljuj z branjem Dober vladar in protestnik, ki ga sovraži

Nekaj misli o demokraciji in kapitalizmu

Rast v kapitalizmu temelji na večji potrošnji in je tesno povezana s proizvajanjam novih potreb. Pred nekaj desetletji ni bilo mobilnih telefonov in ljudje so bili čisto zadovoljni brez njih. Česar ne poznaš, niti ne pogrešaš. Rast potrošniške družbe je prihajala na drugih področjih. V prihodnje bo kakšna novost prinesla novo področje razvoja. Ustvarjanje potreb igra na človeško sebičnost, željo po imeti vedno več. Kaj … Nadaljuj z branjem Nekaj misli o demokraciji in kapitalizmu

Podganja tekma

Marsikaj, kar se godi v naših življenjih in v celotnih industrijah in gospodarstvu na državni, regionalni in globalni ravni, lahko označimo za podganjo tekmo. Oziroma, za to, da smo boljši od nekoga drugega in se tako povzpnemo višje na lestvici. To deluje tako v življenjih posameznikov, ki skozi šolski sistem in preko delovnih mest in raznih družinskih, prijateljskih in političnih povezav skušajo biti boljši kot … Nadaljuj z branjem Podganja tekma

Proračunski primanjkljaj je nekaj normalnega

kakor je tudi normalno, da se posameznik zadolži, da bi lahko nekaj naredil hitreje, kot če bi varčeval, dokler ne bi imel dovolj denarja. Večina držav je tudi pred krizo imela večje proračunske izdatke, kot prihodke in je bila zadolžena. To zadolženost držav merimo v % BDP in medtem, ko je nekaterim uspevalo ta odstotek držati dokaj nizko, so drugi tudi v časih blagostanja bili … Nadaljuj z branjem Proračunski primanjkljaj je nekaj normalnega

Uspeli boste, če boste pridni

V kapitalističnem sistemu samo, če boste tudi bolj sposobni od konkurence. Vsi seveda ne bodo nikoli uspeli, tudi če so vsi pridni, kajti vedno nekateri zmagajo, drugi pa ne, zaradi česar prihaja do razlik v družbi. Veliko je odvisno tudi od podlage, od staršev in dohodka, ki ga premorejo, od njihovih vrednot, od okolja, šole in možnosti, ki so dane posamezniku, tako da lahko nekdo … Nadaljuj z branjem Uspeli boste, če boste pridni