Je več Evrope tudi več Slovenije?

Tako meni predsednik republike, Borut Pahor. Pa je to tudi res? Kot odločen zagovornik evropskega povezovanja še vedno verjamem v našo skupno evropsko domovino in podpiram skupno valuto, kakor tudi težnje k še tesnejšemu sodelovanju. To pa ne pomeni, da podpiram smer, v katero se EU razvija in da podpiram varčevalne in birokratske politike, ki so nam vsiljevane. Prva uničuje evropsko gospodarstvo, kar bolj čutimo … Nadaljuj z branjem Je več Evrope tudi več Slovenije?

Kmalu bomo vsi lenuhi

Naj se spravijo delat, lenuhi, se pogosto glasi iz ust desničarskih komentatorjev na spletu, ko gre beseda o usodi Grčije. Pri tem priročno pozabljajo, da so ravno reševalni ukrepi pripomogli k rekordni brezposelnosti in so številne Grke stali njihove zaposlitve in s tem še poslabšali razmere. Če ne bi bilo trojke, če ne bi bilo evro območja preko katerega je državam kot je Grčija odvzet … Nadaljuj z branjem Kmalu bomo vsi lenuhi

Evropska Unija kot Sveto rimsko cesarstvo

Profesor zgodovine na univerzi v Cambridgu, Brendan Simms, za The New York Times Evropsko Unijo primerja s Svetim rimskim cesarstvom nemške narodnosti, ki je svoj čas zasedalo večji del srednje Evrope. Vanj je spadalo tudi slovensko narodnostno ozemlje. Cesarstvo, ki je nehalo obstajati leta 1806 po porazu z Napoleonovo Francijo, je imelo po Simmsovem mnenju veliko podobnosti z Unijo, ki pa niso najboljša popotnica za … Nadaljuj z branjem Evropska Unija kot Sveto rimsko cesarstvo

Tudi Finska v recesiji

FAZ poroča, da se je tudi Finska znašla v recesiji. Še več slabih novic za evro območje, ki ne trpi samo  pretresov na jugu, ampak tudi zaradi zastoja na severu. Gospodarski motor Nemčija se giblje na meji med recesijo in minimalno rastjo. Za Finsko, ki se ji gospodarstvo krči že drugo zaporedno četrtletje, naj bi bila usodna manjša prodaja papirja, ladij in strojev. Državi se … Nadaljuj z branjem Tudi Finska v recesiji

Po Evropi protesti proti varčevalni politiki

Brezposelnost v evro območju aprila pristala pri 12,2% in bi lahko do konca leta dosegla 20 milijonov, medtem ko se pričakuje, da se bo gospodarstvo minimalno krčilo. Do ponovne rasti bi naj prišlo šele naslednje leto. Proti politiki varčevanja, ki podaljšuje dolžniško krizo in je ne rešuje, je v soboto na ulice po Španiji, Grčiji in na Portugalskem šlo veliko ljudi, ki protestirajo proti vladnim … Nadaljuj z branjem Po Evropi protesti proti varčevalni politiki

Ideologija za Evropsko komisijo

Opažam, da se nasvete mednarodnih institucij, kot so IMF, EK, EU in tako dalje, pogosto jemlje kot bisere strokovnosti in da jim moramo slediti že zaradi tega, ker smo sami preveč vpeti v dnevno politikantstvo. Nihče pa se ne vpraša, kakšna ideologija vendarle stoji za varčevalnim pogromom, ki v pepel in prah spreminja južno Evropo. Kakšna je vizija v ozadju? Kakšni so končni cilji zahtev, … Nadaljuj z branjem Ideologija za Evropsko komisijo

Zlata Zora v Grčiji kot druga država

Da, nekako tako kot Hezbollah v Libanonu, neka skupina nadomešča nedelujočo državo in se zaradi tega krepi. Potem, ko se bodo tudi v Sloveniji začele rušiti institucije države in bo beda dosegla kritično raven, bo napočil čas za podobne organizacije, ki bodo začele ustvarjati državo v državi. Vprašanje le, kakšne politične barve bodo. V resnici je to povsem razumljivo. Če država ne more več skrbeti … Nadaljuj z branjem Zlata Zora v Grčiji kot druga država

Yanis Varoufakis v Dnevnikovem Objektivu

Z veliko večino povedanega se strinjam. Problem: Če imava kot posameznika težave z dolgovi, je jasno, da bova zmanjšala porabo. Kajti kot posameznika sva v položaju, ko najin prihodek ni odvisen od najine porabe. Če ne bova pila kave v kavarni, bova prihranila. Zmanjšala bova stroške, prihodek pa bo ostal enak, in zato tako zmanjšava svojo zadolženost. Pri makroekonomiji je situacija drugačna. Če v trenutku, … Nadaljuj z branjem Yanis Varoufakis v Dnevnikovem Objektivu

Če hočemo iz krize, moramo delati več! Da?

Tako Matthew Yglesias. Če res moramo plačevati za grehe preteklosti, torej da smo živeli nad svojimi zmožnostmi, potem je rešitev v tem, da več proizvedemo. Zakaj je potem reševanje krize povezano z vedno večjimi stopnjami brezposelnosti, sploh med mladimi, kar ne more imeti dobrih posledic? Če so Grki leni, jih je treba prisiliti k delu, ne pa metati na ceste, kjer so potem, no, še … Nadaljuj z branjem Če hočemo iz krize, moramo delati več! Da?

Kako varčevanje ubija

The New York Times ima odličen komentar na proračunsko vzdržnost in na posledice, ki jih le ta prinaša. Da, ostro rezanje v javne odhodke, predvsem v zdravstvo in socialno varstvo, ubija. Da ne rečemo, da ne deluje. Primer propada Sovjetske Zveze in šok terapije, ki je sledila, je poučen. After the Soviet Union dissolved, in 1991, Russia’s economy collapsed. Poverty soared and life expectancy dropped, … Nadaljuj z branjem Kako varčevanje ubija